Dars namerava dobrih sedem kilometrov avtoceste med Domžalami in Ljubljano že od leta 2018 razširiti tako, da bodo v obe smeri vožnje voznikom na voljo po trije pasovi.
Dars namerava 7,3-kilometrski avtocestni odsek med Domžalami in Ljubljano, ki je pogosto ob času prometnih konic eden izmed najbolj problematičnih avtocestnih odsekov v državi, iz štiripasovnice preurediti v šestpasovnico.
To bi storili tako, da bi trenutna odstavna pasova na obeh smernih voziščih preuredil v dodatna vozna pasova.
Dars je vlogo za okoljevarstveno soglasje za ureditev šestpasovnice na delu avtoceste med Domžalami in Ljubljano ministrstvu sicer posredoval že konec lanskega julija. Trenutno pridobivajo okoljevarstveno soglasje. Zakaj se postopek vleče tako dolgo?
Ljubljanski avtocestni obroč je ključni del prometne infrastrukture v Ljubljani, ki povezuje dva pomembna evropska prometna koridorja tako za železniški kot tudi cestni promet, ki sta del evropskega jedrnega prometnega omrežja TEN-T. Kljub temu, da veljajo na vseh koridorjih pravila svobodne konkurence in enakopraven dostop do omrežja, se pri Darsu soočajo s kompleksnimi izzivi, pravijo.
Glavna težava prometnega vozlišča ni zgolj premajhna zmogljivost cestnega in železniškega omrežja, temveč tudi neustreznost ostalih prometnih sistemov, kot so avtobusni in železniški promet, ter drugi dejavniki, ki vplivajo na promet, kot so prostorsko načrtovanje, suburbanizacija, davčne politike in zakonodaja.
Poseben izziv predstavlja tudi tako imenovani izziv prvega in zadnjega kilometra poti. Slovenija je ena najbolj razpršenih držav v Evropi, kar otežuje zagotavljanje učinkovitega javnega prometa, saj lahko prvi in zadnji del poti ob uporabi javnega prevoza včasih popolnoma izničita prednosti v primerjavi z lastnim avtomobilom.
Številne kritike
S pomočjo matematičnega modela je Dars že leta 2008 napovedal promet v letu 2019 na 6 odstotkov natančno, prav tako kakšne bodo posledice na prometnem omrežju in kakšni bi morali biti ukrepi.
Matematični model po trditvah Darsa upošteva tudi pojav »induciranega prometa«, ki se pogosto pojavlja kot slabost širitve avtocestnega omrežja.
Tako je DARS leta 2018 izračunal, da bi se v primeru širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in priključnih krakov število potovanj z osebnimi vozili v širši ljubljanski regiji povečalo za 14 odstotkov (upoštevana je bila tudi nadgradnja železniškega omrežja). Promet na vstopu v Ljubljano bi se povečal za 1 odstotek (5000 voženj več dnevno), pri čemer bi se na avtocesti povečal za 25 odstotkov (45.000 voženj več dnevno).
Težave z birokracijo
Postopki za širitev avtocest ze vlečejo že od leta 2018.
»Pripravili smo tudi vse strokovne podlage, infrastrukturno ministrstvo je prižgalo zeleno luč, a se je celotna zadeva ustavila na takratnem ministrstvu za okolje in prostor (danes ministrstvo za okolje, podnebje in energijo). Predlog tako več let stoji na ministrstvu, postopki se ne morejo začeti, vsi pa vemo, kakšna je slovenska zakonodaja, koliko časa traja, da država posamezen avtocestni odsek umesti v prostor,« je pred meseci poudaril Valentin Hajdinjak, nekdanji prvi mož Darsa, ki pa je zaradi korupcijske afere novembra lani odstopil.
