Izkušnje kažejo, da širjenje cest zgolj spodbudi nove voznike, da se priključijo prometu.
Skupina za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega zavoda Republike Slovenije je pojasnila, zakaj težko pričakovani dodatni pasovi na naših avtocestah ne bodo prispevali pri odpravljanju prometnih zamaškov, ki so dnevna stalnica večine Slovencev.
Dodatna potovanja, ki jih ne bi bilo
Gradnja novih cest ali širitev obstoječih spodbudi voznike k dodatnim potovanjem z avtomobili, ki bi jih sicer ne bilo.
Največje povečanje prometa se običajno pojavi v urbanih območjih in na že obremenjenih odsekih daljinskih cest, kjer so zastoji že prisotni. Dodatna zmogljivost na teh mestih prinese nove zastoje, saj dodatna potovanja, ki večinoma niso načrtovana ali predvidena, izničijo načrtovane koristi.
To se pogosto zgodi v zelo kratkem času po odprtju nove ali izboljšane ceste.
Reševanje zastojev s povečanjem cestnih zmogljivosti se izkaže za neučinkovito in ekonomsko neupravičeno zaradi spodbujenega prometa - »induced traffic«. Visoka stopnja spodbujenega prometa v urbanih območjih Evrope je bila potrjena v nedavnem pregledu učinkov 545 cestnih projektov.
Zaradi visokih stroškov gradnje cestne infrastrukture in hitrega izničenja pričakovanih koristi zaradi povečanja prometa je nujno, da vsak razmislek o gradnji novih ali razširitvi obstoječih cest vključuje temeljito analizo izkušenj in učinkovitosti v regijah, kjer so že izvedli podobne ukrepe.
Ameriški način
Tipičen primer države, ki je povsem (ironično) zavozila svojo urbanistično strategijo s tem, ko jo je v popolnosti podredila avtomobilski industriji, so Združene države Amerike. Tam že desetletja sistematično razdirajo vsakršno javno prometno infrastrukturo in nevzdržne prometne zastoje rešujejo ravno z izgradnjo novih cestnih pasov.
Rezultat? Ameriška velemesta se z lahkoto prebijejo v sam vrh lestvic z najhujšim prometom na svetu.
Prave rešitve
Zaradi spodbujenega prometa širitev cest ne reši težav z zastoji, zato se je treba osredotočiti na druge ukrepe.
»To so predvsem ukrepi za obvladovanje prometnega povpraševanja z zaračunavanjem uporabe cest po dejanski uporabi, parkirnine, prostorska politika, ki zmanjšuje razpršeno poselitev ter ukrepi za izboljšanje alternative avtomobilom, kot so boljši javni prevoz, ločeni pasovi za vozila z več potniki in razširjeno kolesarsko omrežje,« so še sporočili iz Urbanističnega zavoda.
