Medtem ko se pred 1. novembrom na Žalah vrstijo obiskovalci s svečami in cvetjem, ostaja nekdanje osrednje mestno pokopališče za železniško postajo v njihovi senci. Na Navju medtem stoji 85 kamnitih grobnih znamenj.
Med številnimi kamnitimi grobnimi znamenji je mogoče najti nagrobnike Valentina Vodnika, Matije Čopa in Josipa Jurčiča.
Spominski park Navje so odprli 30. oktobra 1938, torej prav na današnji dan pred praznikom vseh svetih. Ob odprtju je zbrane nagovoril tedanji ljubljanski župan Juro Adlešič, so zapisali v ljubljanski mestni knjižnici.
Park sta zasnovala arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič, nasade pa je uredil upravitelj mestnih nasadov Anton Lap.
V preteklosti smo že poročali o zanemarjenosti tega pokopališča. Občani so namreč lani znova opozarjali, da se je park Navje spremenil v smetišče, kjer med nagrobniki najbolj zaslužnih Slovencev ležijo uporabljene igle narkomanov, da tam spijo brezdomci in je vse polno pasjih iztrebkov.
Od pokopališča sv. Krištofa do slovenskega panteona
Na območju današnjega parka in Gospodarskega razstavišča so leta 1779 ob podružnični cerkvi sv. Krištofa uredili ljubljansko pokopališče, ki se je nato večkrat širilo.
Osrednje mestno pokopališče je ostalo, dokler ni začelo delovati novo pri cerkvi sv. Križa, današnje Žale, kjer je bil prvi pogreb izveden 2. maja 1906.
Staro pokopališče je nato postopoma izgubljalo pomen. Od leta 1925 v tamkajšnje grobnice niso več smeli pokopavati, v 30. letih pa se je praznilo tudi zaradi nasipavanja trase nove Linhartove ceste.
Plečnik je že leta 1929 predlagal, naj na tem prostoru namesto stavb nastane »pokopališče nedolžnih otrok oziroma park zaslužnih mož«.
Tudi ime ni naključno. »Beseda navje v mitološkem izrazju označuje bivališče mrtvih, je starinska beseda za pokopališče,« so zapisali. Navje so poimenovali tudi slovenski panteon, gaj slave in njiva časti.
Vodnik, Čop, Levstik in Aškerc
Pod arkadami iz leta 1865, ki jih je Plečnik dopolnil z novimi, stojijo spomeniki številnim znanim intelektualcem, med katerimi so tudi znani in zaslužni Slovenci.
Med številnimi obeležji je mogoče najti spomenik pesniku Valentinu Vodniku, Prešernovemu prijatelju Matiji Čopu, pisatelju Josipu Jurčiču, slikarju Ivanu Groharju, poljskemu etnologu Emilu Korytku, politiku Antonu Korošcu in županu Janezu Nepomuku Hradeckemu.
Zunaj arkad in na zelenicah so med drugim nagrobniki jezikoslovca Jerneja Kopitarja, pisatelja Janka Kersnika, skladatelja Gregorja Riharja in duhovnika Luke Jerana. Na Navju je tudi nagrobnik Josefa Ressla, izumitelja ladijskega vijaka.
Od leta 2001 je Navje tudi zato zavarovano kot kulturni spomenik državnega pomena.
Pet metrov visok nagrobnik
Največji nagrobnik je pet metrov visoka pisateljska grobnica, ki jo je dalo postaviti Pisateljsko podporno društvo in so jo odkrili 31. oktobra 1888.
Leta 1938 so posmrtne ostanke vseh desetih pokojnikov iz nje prenesli v grobnico pod arkadami, med njimi Antona Aškerca, Frana Levstika, Josipa Stritarja in zgodovinarja Simona Rutarja.
Navje pa ni pokopališče v običajnem pomenu besede. Pri marsikaterem imenu gre predvsem za nagrobnik, prenesen s starega pokopališča.
»Med redkimi grobovi, ki so ostali na prvotnem mestu, je bil tudi grob Plečnikovih staršev,« pa so zapisali pri Turizmu Ljubljana.
»Prenekateri sploh ne vedo, da obstaja«
Po vojni so se okoli Navja širili razstavišče in skladišča. Leta 1957 so porušili cerkev sv. Cirila in Metoda, ki so jo prenesli na Vodovodno cesto, v začetku leta 1958 pa še cerkev sv. Krištofa, po kateri je pokopališče dobilo ime.
V 70. letih je Navje propadalo, v začetku leta 1978 pa so vandali podirali in lomili spomenike.
Celovito prenovo arkad, zidov, poti in nagrobnikov je park dočakal med letoma 1982 in 1986.
Pogreb tam več ni izvedljiv
Dan spomina na mrtve je predvsem dan obiskov družinskih grobov, na Navju pa že skoraj sto let ne pokopavajo.
Spominski park je danes del Severnega mestnega parka Navje, ki so ga leta 2006 razširili z novim delom ter ima krožno promenado, klopi in otroško igrišče.
»Prenekateri žal sploh ne vedo, da obstaja, čeprav se dnevno večkrat peljejo mimo,« so o Navju že leta 2007 zapisali na MMC RTV SLO.
Tudi čas je pustil sledi. »Tisti pod arkadami in v nišah so dobro ohranjeni, spomeniki na prostem pa so večinoma zelo zbledeli ali čisto neberljivi, pa tudi okrnjeni: brez križev, napisnih plošč, grobnih žar,« so o nagrobnikih na Navju zapisali v Mestni knjižnici Ljubljana.
Skriti košček središča mesta lahko raziščete že danes
Glavni vhod v spominski park je z Vilharjeve ceste. Najdete ga lahko brez težav in se sprehodite med obeležji, ki nosijo posebno zgodovinsko vrednosti.
Park, ki leži med Vilharjevo, Železno in Linhartovo cesto, zato danes predstavlja skrito zakladnico zgodb. Kot skriti košček mesta lahko nudi zanimivo izhodišče za jesenski sprehod in odkrivanje tega dela prestolnice.
