Koliko bivalnega prostora si je danes mogoče kupiti v Ljubljani?
Med nepremičninskimi oglasi izstopata soba v Šiški in majhna garsonjera v strogem središču mesta. Njuni ceni razkrivata, kako dragi so lahko tudi najmanjši bivalni prostori.
Za 65.000 evrov si v prestolnici lahko omislite sobo, veliko približno devet kvadratnih metrov. Če imate na voljo 235.000 evrov, pa lahko posežete po garsonjeri, ki meri 20 kvadratnih metrov.
Takšni sta ponudbi, ki ju je mogoče zaslediti med oglasi za prodajo nepremičnin v prestolnici.
Čeprav gre za precej različni nepremičnini, imata skupno značilnost: visoko ceno za razmeroma malo zasebnega bivalnega prostora.
Bi imeli sobo?
V Šiški se prodaja lastniška soba, za katero prodajalec zahteva 65.000 evrov.
V oglasu je navedena skupna površina 14 kvadratnih metrov, vendar naj bi sama soba merila približno devet kvadratnih metrov.
Ponudba vključuje tudi klet, medtem ko so nekateri drugi prostori namenjeni skupni uporabi.
To pomeni, da kupec za navedeno ceno ne dobi samostojnega stanovanja z vsemi lastnimi prostori, temveč sobo in možnost uporabe skupnih prostorov.
Če ceno preračunamo zgolj na površino sobe, znaša približno 7.222 evrov na kvadratni meter. Pri izračunu na celotno oglaševano površino 14 kvadratnih metrov pa približno 4.643 evrov.
Razlika ni zanemarljiva, saj pokaže, kako pomembno je pri takšnih oglasih preveriti, kaj vse je dejansko vključeno v navedeno kvadraturo.
Za 235.000 evrov garsonjera v središču Ljubljane
Druga ponudba prihaja iz strogega središča prestolnice. Tam je za 235.000 evrov naprodaj garsonjera, velika vsega 20 kvadratnih metrov.
Po navedbah oglasa je stanovanje v četrtem nadstropju stavbe, prenovljeno pa naj bi bilo leta 2024.
Cena na kvadratni meter znaša kar 11.250 evrov.
Za predstavo: kupec bi za vsak kvadratni meter te garsonjere odštel več kot 11 tisoč evrov, za celotno nepremičnino pa skoraj četrt milijona.
Lokacija v strogem mestnem središču je sicer pomemben dejavnik pri oblikovanju cene, vendar gre kljub temu za znesek, ki pritegne pozornost.
Majhna kvadratura še zdaleč ne pomeni majhne cene
Oba oglasa kažeta, da tudi za nakup najmanjših bivalnih prostorov v glavnem mestu potrebujete precejšen znesek. Za 65.000 evrov je naprodaj soba, velika približno devet kvadratnih metrov, medtem ko je treba za 20 kvadratnih metrov veliko garsonjero v središču prestolnice po zadnji oglaševani ceni odšteti že 235.000 evrov.
Razlika med nepremičninama ni zgolj v velikosti, temveč tudi v načinu bivanja.
Medtem ko kupec sobe v Šiški določene prostore uporablja skupaj z drugimi stanovalci, garsonjera omogoča samostojno bivanje. Pomembno vlogo pri ceni ima tudi lokacija, saj je druga nepremičnina v strogem mestnem središču.
Toda prav takšne ponudbe odpirajo vprašanje, koliko bivalnega prostora si je v prestolnici sploh mogoče privoščiti za določen znesek. Pri manjših nepremičninah je lahko skupna kupnina na prvi pogled nižja, vendar cena na kvadratni meter hitro doseže več tisoč evrov.
Ob tem velja poudariti, da gre za oglaševani ceni, ne za zneska, po katerih bosta nepremičnini nujno tudi prodani. Prav tako posamezna oglasa ne predstavljata povprečnih cen stanovanj na ljubljanskem nepremičninskem trgu.
Vseeno pa ponujata zgovoren vpogled v ponudbo najmanjših nepremičnin v prestolnici. Za ceno, ki marsikje pomeni pomemben del kupnine za stanovanje, je v Ljubljani mogoče dobiti le nekaj kvadratnih metrov zasebnega prostora.
In čeprav je razlika med sobo in samostojno garsonjero velika, je skupni imenovalec obeh ponudb jasen: tudi najmanjši bivalni prostori so lahko vse prej kot poceni.
