Opozoril je, da evropski predlog spreminja okoliščine za načrtovano ljubljansko sežigalnico.
V Piratski stranki Slovenije menijo, da predlog Evropske komisije za reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami spreminja okoliščine načrtovane gradnje sežigalnice odpadkov v Ljubljani.
Mestni svetnik in predsednik Piratov Jasmin Feratović v zvezi s tem opozarja na možne posledice za ekonomiko projekta ter zahteva več informacij o njegovih stroških.
Po njegovem mnenju nedavni predlog Evropske komisije za reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami bistveno spreminja okoliščine načrtovane gradnje sežigalnice odpadkov v Ljubljani.
Kot je dejal, Evropska komisija predlaga, da bi se emisije iz sežiganja komunalnih odpadkov postopoma vključile v sistem EU ETS. Po trenutno predstavljenem predlogu bi se vključevanje začelo leta 2031 in se postopoma izvedlo do leta 2034. Predlog morata sicer potrditi še Evropski parlament in Svet Evropske unije.
V Piratski stranki ob tem ocenjujejo, da je smer evropske politike jasna in da bodo tudi sežigalnice odpadkov morale plačevati stroške emisij, ki jih izpuščajo v okolje.
Po njihovem mnenju pod vprašajem eden ključnih argumentov
V izjavi Feratović s Pirati navaj, da je po dokumentaciji Mestne občine Ljubljana za izvedbo projekta predvidenih približno sedem let, začetek obratovanja pa se omenja okoli leta 2034. Zato ocenjujejo, da bi bila ljubljanska sežigalnica zelo verjetno že ob začetku obratovanja vključena v sistem trgovanja z emisijami.
Po besedah Feratovića to postavlja pod vprašaj enega ključnih argumentov, s katerimi je župan Zoran Janković predstavljal projekt.
»Obljubljal je namreč občutno pocenitev ogrevanja tudi zato, ker sežigalnice v nasprotju z obstoječimi objekti Energetike Ljubljana ne plačujejo emisijskih kuponov.«
Predsednik stranke in svetnik dodaja, da ta predpostavka po njegovem mnenju ne more biti več podlaga za resno finančno načrtovanje, saj bo strošek ogrevanja odvisen tudi od cen emisijskih kuponov.
Zahtevajo več informacij o stroških
V Piratski stranki opozarjajo tudi na ocenjeno vrednost projekta. Navajajo, da je Mestna občina Ljubljana še pred kratkim javno ocenjevala investicijsko vrednost gradnje sežigalnice na okoli 200 milijonov evrov, pri čemer naj bi ta znesek vključeval tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja in posodobitev RCERO Ljubljana.
Po njihovih navedbah novejše javno objavljene informacije govorijo o bistveno višji vrednosti, približno 398 milijonov evrov brez DDV.
Zato menijo, da bi morali Ljubljančanke in Ljubljančani izvedeti, kolikšna je realna vrednost celotnega projekta v tekočih cenah, koliko bodo znašali stroški financiranja in servisiranja dolga ter koliko bo stala priključitev sežigalnice na sistem daljinskega ogrevanja.
Ob tem Feratović opozarja, da kljub velikosti projekta še vedno ni jasno predstavljeno, kako in po kakšni ceni naj bi se vročevodno omrežje razširilo na območji četrtnih skupnosti Vič in Rudnik.
»Brez teh podatkov ni mogoče verodostojno trditi, da bo projekt znižal položnice,« je zapisal.
Opozarja tudi na zdravstvene in okoljske pomisleke
Feratović v izjavi navaja, da sežigalnici v Ljubljani nasprotuje tudi zaradi resnih zdravstvenih in okoljskih pomislekov.
Ob tem se sklicuje na opozorila zdravnikov in drugih predstavnikov zdravstvene stroke, da je Ljubljanska kotlina slabo prevetrena ter da lahko temperaturne inverzije, zlasti v hladnem delu leta, zdravju škodljive izpuste zadržujejo v zračnih plasteh blizu tal tudi več dni.
Dodaja še, da ima Ljubljana po njegovih besedah že danes velike težave s kakovostjo zraka. Pri tem navaja, da je Evropska agencija za okolje Ljubljano drugo leto zapored uvrstila v spodnji del lestvice evropskih mest glede zdravstvenih tveganj zaradi slabe kakovosti zraka.
»Projekt sežigalnice se predstavlja kot skoraj samoumevna rešitev za odpadke in ogrevanje, čeprav javnost še vedno nima na voljo podatkov o njegovi ekonomiki in vplivih na naše zdravje. Gre za projekt, ki bi Ljubljano finančno in okoljsko zaznamoval za več desetletij.«
Po njegovem mnenju je treba načrtovano sežigalnico, dokler javnost ne dobi podrobnih odgovorov na vsa ključna vprašanja, obravnavati kot »izjemno tvegan projekt«.
Ob zaključku izjave je Feratović dejal še: »V nasprotju s Stožicami, kjer so končni strošek investicije prek sanacije bančne luknje plačali davkoplačevalci, je sežigalnica projekt, katerega celotno breme bodo nosile občinske finance. Ljubljančani si ne moremo privoščiti še enega nasedlega projekta.«
