Primerjava Ljubljane in Gradca kaže, da se mesti na stanovanjski izziv odzivata precej različno
Slovenci se pogosto radi ozremo čez mejo in primerjamo življenje pri nas s tistim v Avstriji – od plač, urejenosti mest, javnega prometa pa vse do kakovosti bivanja. Čeprav ima vsaka država svoje izzive, pa obstaja eno področje, ki bi si ga lahko od naših severnih sosedov vzeli zgled: stanovanjska gradnja.
Medtem ko se Ljubljana že več let sooča z visokimi cenami nepremičnin in pomanjkanjem stanovanj, je podobno velik avstrijski Gradec v zadnjih letih močno pospešil gradnjo novih stanovanjskih sosesk. Preverili smo, kako velika je razlika med mestoma in kaj bi se Ljubljana lahko naučila od svojega soseda.
Gradec – drugo največje mesto Avstrije
Gradec je drugo največje mesto v Avstriji in glavno mesto zvezne dežele Štajerske. Mesto je znano predvsem po svoji zgodovinski arhitekturi, univerzi, kulturnem dogajanju in tem, da velja za eno pomembnejših gospodarskih ter izobraževalnih središč v Avstriji.
Podobno kot Ljubljana se tudi Gradec sooča z rastjo prebivalstva in vse večjim povpraševanjem po stanovanjih. A pri odzivu na stanovanjski pritisk se mesti precej razlikujeta.
Obe mesti privabljata nove prebivalce
Ljubljana in Gradec imata še eno skupno točko – obe mesti v zadnjih letih rasteta. Zaradi univerz, delovnih mest in kakovosti življenja privabljata nove prebivalce, kar dodatno povečuje pritisk na stanovanjski trg.
Mestna občina Ljubljana ima danes približno 300.000 prebivalcev, medtem ko je imelo mesto Gradec v začetku leta 2026 306.068 prebivalcev. Obe mesti sta tako po velikosti primerljivi, zato je njuna primerjava pri stanovanjski gradnji še posebej zanimiva.
Več prebivalcev pomeni tudi večje povpraševanje po stanovanjih. Prav zato ni pomembno le, koliko stanovanj mesto zgradi v absolutnih številkah, ampak predvsem, kako hitro se gradnja prilagaja rasti prebivalstva – in tukaj se med Ljubljano in Gradcem pokaže ena največjih razlik.
V Ljubljani v petih letih zgrajenih okoli 3.200 stanovanj
Za primerjavo smo pogledali podatke na portalu SiStat, kjer so objavljeni podatki o številu dokončanih stanovanj na 1000 prebivalcev v Mestni občini Ljubljana.
Po teh podatkih je bilo v Ljubljani v zadnjih petih letih dokončanih približno:
- 2021: okoli 385 stanovanj
- 2022: okoli 510 stanovanj
- 2023: okoli 810 stanovanj
- 2024: okoli 750 stanovanj
- 2025: okoli 780 stanovanj
Skupaj to pomeni približno 3.200 novih stanovanj med letoma 2021 in 2025.
Največji skok je bil opazen leta 2023, ko se je število dokončanih stanovanj glede na prejšnja leta občutno povečalo, vendar gradnja še vedno ne dosega ravni, ki bi bistveno zmanjšala pritisk na stanovanjski trg.
Gradec vsako leto zgradi približno 2.500 stanovanj
Na spletni strani Mestne občine Gradec navajajo, da je bilo v zadnjih petih letih v mestu vsako leto zgrajenih približno 2.500 novih stanovanj.
To pomeni, da je Gradec v petih letih ustvaril okoli 12.500 novih stanovanj.
Če pogledamo samo absolutne številke, je razlika velika – Gradec je v petih letih zgradil približno štirikrat več stanovanj kot Ljubljana.
A ker je Gradec tudi nekoliko večji, je bolj poštena primerjava število stanovanj glede na število prebivalcev.
Tudi na prebivalca je razlika velika
Ljubljana je v obdobju 2021–2025 letno dosegala približno 1,3 do 2,7 dokončanega stanovanja na 1000 prebivalcev.
Gradec z okolico pa je ob približno 355.000 prebivalcih in okoli 2.500 novih stanovanjih letno dosegal približno 7 stanovanj na 1000 prebivalcev.
To pomeni, da je bil tempo stanovanjske gradnje v Gradcu glede na velikost mesta približno trikrat višji kot v Ljubljani.
Graz Reininghaus – nova mestna četrt, ki je nastala skoraj iz nič
Eden najbolj znanih primerov načrtovane stanovanjske gradnje v Gradcu je nova mestna četrt Reininghaus, ki nastaja na območju nekdanjih industrijskih zemljišč na zahodu mesta.
Gradnja se je začela okoli leta 2017, cilj projekta pa je ustvariti povsem nov mestni predel z več tisoč stanovanji, zelenimi površinami, javnim prometom ter vso potrebno infrastrukturo. Celotno območje meri okoli 54 hektarjev, po dokončanju pa naj bi tam živelo več kot 10.000 ljudi.
Posebnost projekta je, da mesto ni gradilo samo stanovanj, ampak je vzporedno načrtovalo tudi vse, kar novo naselje potrebuje za življenje. V Reininghausu nastaja izobraževalni center z novo osnovno šolo in srednjo šolo, namenjen za približno 1.400 učencev in dijakov, poleg tega pa so predvideni tudi vrtci, trgovine, storitve in javni prostori.
Ideja je ustvariti tako imenovano mesto kratkih poti, kjer prebivalci za vsakodnevne opravke ne potrebujejo avtomobila.
Kaj se lahko Ljubljana nauči od Gradca?
Stanovanjska kriza je ena največjih tem, ki bo v prihodnjih letih zaznamovala tudi Ljubljano. Mesto sicer pripravlja nove projekte, vendar številke kažejo, da je tempo gradnje še vedno precej nižji kot pri nekaterih primerljivih mestih.
Jeseni Ljubljano čakajo lokalne volitve, stanovanja pa bodo skoraj zagotovo ena pomembnejših tem kampanje. Vprašanje bo, ali bo nova mestna politika prinesla več ambicioznosti pri gradnji stanovanj, hitrejše postopke in predvsem več dolgoročnega načrtovanja novih sosesk.
Primer iz Gradca kaže, da pri stanovanjih ne gre le za gradnjo novih stavb, temveč za ustvarjanje celotnih mestnih četrti, kjer ljudje lahko živijo, delajo in se izobražujejo.
