E-skiroji ogrožajo varnost v središču Ljubljane, pravijo Ljubljančani, po Slovenski drvijo 69 kilometrov na uro, v peš coni pa se jim je treba stalno umikati.
Ljubljana je v zadnjih letih močno stavila na aktivno mobilnost – prenovljene ulice in širše peš cone dajejo prednost pešcem, hkrati pa omogočajo prostor za kolesarje in uporabnike novih oblik mikromobilnosti.
A prav električni skiroji, ki so postali množično priljubljeno prevozno sredstvo, danes predstavljajo enega največjih prometnih izzivov v mestnem središču.
Peš cona ni več mirna cona
Peš območje v središču mesta, ki že obsega okoli 20 hektarjev, deluje po načelu skupnega prostora, kjer je v ospredju sobivanje in medsebojno spoštovanje.
Pešci imajo tam prednost, uporabniki koles, skirojev in rolk pa smejo voziti le tako, da jih ne ogrožajo, oziroma vozilo potiskajo ob sebi.
V praksi je pogosto drugače: skiroji švigajo tik ob fasadah, med množico obiskovalcev in mimo družin z otroki.
Hitrost, ki jo dosegajo nekateri električni skiroji, je skrb vzbujajoča – posamezniki so bili opaženi, kako po Slovenski cesti vozijo tudi do 69 kilometrov na uro. To močno presega varne meje, hkrati pa postavlja pešce v nevaren položaj.
Pešci se umikajo
V območjih, kjer velja skupni prometni prostor, bi morali pešci in vozniki mikromobilnosti sobivati.
A številni prebivalci in delavci v centru opozarjajo, da se dogaja obratno – pešci se morajo pogosto umikati skirojem. Na družbenih omrežjih in v odzivih občanom se vrstijo opozorila:
»Mislim, da je ljudem na skirojih vseeno za prošnje in prijazna sporočila. Potrebno bo ukrepati strožje,« opozarja zaposleni iz centra.
»Peš cona je namenjena pešcem. To, kar se dogaja, je nevzdržno,« dodaja drug prebivalec.
Redarji in zakonodaja
Mestna občina Ljubljana poudarja, da peš cona ostaja primarno namenjena pešcem, a hkrati dovoljuje tudi vožnjo kolesarjev in uporabnikov mikromobilnosti.
Redarska služba sicer lahko ukrepa, vendar številni opozarjajo, da nadzor ni dovolj učinkovit, globe pa niso zadosten odvračilni ukrep.
Na ravni države se sicer razpravlja o posodobitvi prometne zakonodaje, ki bi lahko zaostrovala pogoje uporabe električnih skirojev, a za zdaj konkretnih rešitev še ni.
Kaj naprej?
Predlogi za ukrepanje so različni – od popolne prepovedi vožnje s skiroji v peš conah do uvedbe obveznih CPP tečajev za vse mlajše udeležence v prometu, ki bi jih morali obnavljati vsakih nekaj let. Vsi pa se strinjajo, da je treba ukrepati hitro, preden bo prišlo do hujših nesreč.
Električni skiroji so praktično, hitro in okolju prijazno prevozno sredstvo.
Toda brez jasnih pravil, učinkovitega nadzora in predvsem odgovorne uporabe se lahko spremeni v resno grožnjo za varnost v mestnem jedru.
