Tako zgoščeno se univerza v Ljubljani ni širila od sedemdesetih let.
Za stavbo računalništva in kemije na Večni poti je od maja gradbišče. Tu bo stala nova Fakulteta za farmacijo, zraven nje pa Fakulteta za strojništvo, ki za zdaj obstaja le na papirju in v ponudbah gradbincev. Ko bosta obe dokončani, bo na Brdo z Aškerčeve prišlo okoli tri tisoč petsto študentov in šeststo petdeset zaposlenih.
Temeljni kamen za farmacijo so položili 25. maja. Investicija je vredna 133 milijonov evrov, večino denarja da država, dobrih 16 milijonov univerza sama. Prvo fazo, gradbeno jamo in temelje, gradi družba V3, razpis za drugo fazo pa je bil v začetku septembra še v pripravi. Za strojništvo je univerza ponudbe odprla 27. avgusta, izvajalca še ni izbrala.
Pri strojništvu si niti uradni viri niso enotni, koliko bo stalo. Univerza v sporočilu o podpisu pogodbe o financiranju navaja 80 milijonov evrov, vladni portal za evropska sredstva za isti dogodek 160 milijonov. Gotovo je le, da bo 32 milijonov prišlo iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Obljubljeno je bilo za leto 2024, nato so podaljševali
Urbanistični natečaj za obe fakulteti je bil razpisan poleti 2018. Ko so spomladi 2020 pokazali zmagovalne rešitve, je bilo slišati, da bo gradnja stekla spomladi 2022, fakulteti pa se bosta vselili leta 2024. Mestni svet je prostorski načrt sprejel marca 2023, gradbeno dovoljenje je prišlo julija 2024, denar za farmacijo pa šele julija lani.
Nato se je zataknilo pri razpisu. Univerza je gradbena dela farmacije ocenila na 80 milijonov evrov, vse ponudbe so bile višje. Gradnjo so zato razdelili na dve fazi, pri prvi pa je eden od ponudnikov vložil še revizijski zahtevek. Cena celotnega projekta je od prve javne ocene leta 2019, ko se je govorilo o okoli 40 milijonih, narasla več kot trikrat.
Univerza na svoji spletni strani za farmacijo še navaja konec gradnje novembra 2029, v septembrskih medijskih objavah pa je že november 2030. Strojništvo naj bi bilo po načrtih končano junija 2029, kar je ob dejstvu, da izvajalca še ni, precej optimistično. Vselitev bo tako pet do šest let poznejša, kot so jo obljubljali.
Farmacija ima zdaj nekaj več kot 6.600 kvadratnih metrov na Aškerčevi 7 in v najetih prostorih, v novi stavbi jih bo skoraj 34 tisoč. Dobila bo laboratorije, predavalnice, knjižnico in lastno učno lekarno, prostor pa bo za do 2000 študentov, zdaj jih ima 1573. Strojniki so še na tesnejšem. Stavbo na Aškerčevi 6 so zgradili leta 1972 za 600 študentov in 150 zaposlenih, danes jih je več kot 1.500 in več kot 430, razpršeni so na pet lokacij.
Največja sprememba od sedemdesetih let
Na Brdo se univerza ne seli prvič. Junija 2014 sta se v stavbo na Večni poti 113 preselili fakulteti za računalništvo in za kemijo, prva s Tržaške, druga z Aškerčeve 5. Takrat so to imenovali največjo investicijo v zgodovini univerze; stala je 81,6 milijona evrov. Izpraznjeno stavbo kemije je prevzela Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, a šele po dobrih šestih letih, ko je bila prenova končana.
Tokrat pa ne gre le za Brdo. Veterinarska fakulteta se te dni seli z Gerbičeve v novo stavbo ob Cesti v Mestni log, letošnji bruci jo bodo spoznali že na novi lokaciji. Medicinska fakulteta bo to jesen sprejela prvo generacijo študentov v novem kampusu na Vrazovem trgu. Ko se bosta leta 2029 ali 2030 preselili še farmacija in strojništvo, bodo v petih letih nove prostore dobile štiri fakultete.
Tako zgoščeno se univerza v Ljubljani ni širila od sedemdesetih let. Strojništvo se je na Aškerčevo vselilo leta 1972, ekonomisti so na Kardeljevo ploščad prišli v študijskem letu 1976/77, pedagogi leta 1983.
Univerza sama je leta 2024 zapisala, da bo Kampus Brdo po številu študentov primerljiv s kampusom za Bežigradom.
Kaj to pomeni za Brdo in Rožno dolino
Na kratkem odseku ob Večni poti bodo stali Biotehniška fakulteta, Nacionalni inštitut za biologijo, stavba računalništva in kemije, farmacija in strojništvo. V bližini je Tehnološki park z več kot tristo podjetji in več kot 1.500 zaposlenimi. Za strojnike in farmacevte, ki tesno sodelujejo z industrijo, je to bližina, kakršne na Aškerčevi nimajo.
Druga plat je promet. Do obeh fakultet vodi en sam dovoz, z Večne poti, kjer bo križišče dobilo semafor, v garaži pa bo okoli petsto parkirnih mest. Četrtna skupnost Rožnik je v postopku sprejemanja prostorskega načrta opozorila na več prometa od avtocestnega priključka Brdo do fakultet, mestna občina pa se je sklicevala na prometni elaborat iz leta 2021, ki ni javno objavljen.
Parkiranje ob živalskem vrtu in ob biotehniški fakulteti je plačljivo že od septembra 2024. Študenti so takrat prosili za pogostejša avtobusa 14 in 18, pri LPP pa so odgovorili, da vozil nimajo. Nove linije za Brdo niso napovedane.
Vprašanje je tudi, kje bodo študenti živeli. Študentsko naselje v Rožni dolini ima nekaj več kot tri tisoč ležišč, trije domovi so potresno ogroženi, Študentski dom Ljubljana pa ima vsako leto precej več prošenj kot postelj. Tudi to je četrtna skupnost omenila v pripombah, a v prostorskem načrtu za fakultete za to seveda ni prostora.
In nekaj let bo tu gradbišče, na mestu, kjer je bil doslej travnik.
Na Aškerčevi se bo medtem sprostilo precej prostora. Univerza je leta 2024 predstavila študijo Kampus Center, ki so jo pripravili na Fakulteti za arhitekturo. Po njej bi izpraznjene stavbe prevzele Filozofska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, akademija za gledališče, Centralna tehniška knjižnica in rektorat, promet na Aškerčevi in Zoisovi pa bi umirili.
Takrat so računali, da bosta fakulteti odšli do leta 2027, celotna preobrazba pa bi trajala okoli deset let. Glede na primer kemije, katere stavba je na novega uporabnika čakala šest let, lahko pričakujemo, da bo tudi ta del trajal.
