Skrivnost arhitekturnega bisera prestolnice, ki ga je ustvaril Jože Plečnik
Na Žalah so obiskovalci med nedavnim vodstvom organizatorjem zastavili zanimivo vprašanje: kako visoke so znamenite Plečnikove propileje oziroma monumentalni vhod v pokopališče?
Kot so sporočili iz Plečnikove hiše, muzejske in kulturne ustanove, ki deluje v okviru Muzeja in galerije mesta Ljubljane ter skrbi za ohranjanje in predstavljanje dediščine arhitekta Jožeta Plečnika, odgovora takrat še niso poznali, zato so se lotili meritev.
Zdaj so razkrili natančne podatke
Vrh loka monumentalnega vhoda doseže višino 9,45 metra, streha propilej sega do 11,11 metra, kip na vrhu pa je visok še dodatnih 3,18 metra.
Ob tem so spomnili tudi na zapis umetnostnega zgodovinarja Franca Steleta iz leta 1939, ki je še pred dokončanjem kompleksa Plečnikove Žale opisal kot »slovesna vrata«, skozi katera vodi zadnja pot v večnost.
Iz Plečnikove hiše ob tem vabijo na brezplačna vodstva in koncert v okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč, ki bodo potekali med 25. in 31. majem.
