Letošnje vremenske razmere so še posebej ugodne za rast rastlin. To se pozna tudi na zelenju v Ljubljani, ki se bujno razrašča.
Z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana so sporočili, da se trudijo, da dela glede urejanja in čiščenja občinskih cest in javnih zelenih površin opravijo v najkrajšem možnem času, kakovostno in skladno s pravili stroke.
Invazivne tujerodne rastline so v svetovnem merilu že nekaj desetletij prepoznane kot eden najpomembnejših razlogov za upadanje vrstne pestrosti. Povzročajo lahko tudi gospodarsko in okoljsko škodo, nekatere so škodljive za zdravje ljudi, saj lahko povzročajo alergije, kožne reakcije in vnetja.
Tako kot vsa druga svetovna in evropska mesta, se tudi Ljubljana sooča s problematiko širjenja invazivnih tujerodnih rastlin. V naravi uspeva približno 150 tujerodnih rastlinskih vrst, od tega je vsaj tretjina invazivnih ali potencialno invazivnih. Najopaznejše invazivne tujerodne rastlinske vrste v Ljubljani so japonski in češki dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, deljenolistna rudbekija, topinambur, robinija in veliki pajesen.
Lastniki zemljišč morate sami poskrbeti, da se zelenje ne razrašča vsepovprek
Če je v primeru pobude za obrez zelenih površin ugotovljeno, da se zelenje razrašča z zasebne površine, vzdrževalec to preveri in o problematiki obvesti lastnika, pojasnjujejo na MOL: "Lastnika seznanimo z Mestnim odlokom, po katerem morajo lastniki sami skrbeti za rastlinje, da ne ovira uporabe javnih površin ter prometne varnosti. Časa za ureditev imajo 14 dni. Če v tem roku zelenja ne obrežejo, to storijo vzdrževalci javnih površin, saj morajo po Pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest redno vzdrževati vegetacijo ob cesti tako, da ne škoduje cesti ali ogroža, ovira ali zmanjšuje varnosti vseh udeležencev v prometu."
16. člen Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin Mestne občine Ljubljana pravi, da morajo lastniki zemljišč svoja zemljišča vzdrževati tako, da ne kazijo lepega videza okolice in se iz njih ne širijo odpadki, trava, veje in drugo na občinsko cesto ali javno zeleno površino in ne ovirajo rabe teh površin ter javne in prometne varnosti.
V primeru, da pristojni ugotovijo, da je parcela nenaseljena ali zapuščena, poiščejo lastnika in ga z dopisom obvestijo, o razraščenosti zelenja. Kadar se lastniki ne odzovejo, za pomoč prosijo Inšpektorat MOL. Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti na lokaciji ukrepa skladno s svojimi pooblastili in odredi odstranitev zelenja.
Razširjenost invazivnih tujerodnih vrst v okolju spremljajo s terenskimi popisi. Trenutno v prestolnici poteka popis invazivnih tujerodnih rastlin na zemljiščih v lasti MOL, ki bo zaključen novembra 2020. Končne števike tako še niso na voljo.
V okviru evropskega projekta APPLAUSE, ki se ukvarja z invazivnimi rastlinami, pa razvijajo nove metode za pridobivanje podatkov glede prisotnosti invazivnih rastlin na določenem območju. Razvijajo namreč samodejni algoritem za zaznavanje japonskega dresnika z letalskih (ortofoto) posnetkov. Poleg tega razvijajo samodejne algoritme za prepoznavanje različnih tipov invazivnih tujerodnih rastlin z optičnih satelitskih posnetkov. Končni rezultati takšnih algoritmov so tematski zemljevidi, ki prikažejo dejansko stanje in razsežnost pojavnosti invazivnih rastlin na določenem geografskem ozemlju. V tem primeru na območju MOL, pojasnjujejo na Oddelku za varstvo okolja MU MOL.
MOL svetuje: Kako ukrepati, če ugotovite, da imate opravka s potencialno invazivno rastlino?
V primeru, da na vašem zemljišču zraste rastlina, ki doslej tam še ni uspevala, in sumite, da gre za invazivno tujerodno rastlino, morate najprej ugotoviti, za katero vrsto gre. Pri tem si lahko pomagate z brošurami o invazivnih rastlinskih vrstah ali s slikovnimi določevalnimi priročniki.
Če ugotovite, da gre za tujerodno vrsto, poiščite dodatne podatke o njej. Predvsem je koristno vedeti, ali se rastlina razširja s semeni ali tudi s podzemnimi deli (korenike, gomolji). Poiskati morate še informacijo o tem, ali je rastlina strupena ali alergena, saj morate v tem primeru med njenim odstranjevanjem uporabljati zaščitna sredstva. Pri odstranjevanju ambrozije morate na primer uporabljati rokavice, pri orjaškem deženu pa nositi zaščitno obleko, rokavice in zaščitna očala.
Če je rastlina alergena, je bolje, da jo odstranite, preden zacveti. Če se razširja s semeni, jo odstranite med cvetenjem ali pred njim, sicer rastlini z odstranjevanjem nehote pomagate pri razširjanju.
Invazivne rastline odstranite čimprej
Z odstranjevanjem invazivne tujerodne vrste ne odlašajte, ampak jo čim prej odstranite. S tem si prihranite trud in tudi stroške. Po nekaj letih popolna odstranitev morda ne bo več mogoča, saj se bo rastlina razširila ne le po našem zemljišču, ampak tudi po okolici, opozarjajo na MOL. V tem primeru vsaj omejite razraščanje ali razširjanje teh rastlin.
Preprosta in varna metoda odstranjevanja invazivnih rastlin je mehansko odstranjevanje, to je odstranjevanje s puljenjem rastlin, žaganjem, košnjo ali pašo. Način odstranjevanja izberete glede na značilnosti vrste, ki jo želite odstraniti.
POZOR: Tudi če rastline populite ali v celoti izkopljete, so morda njihova semena ali podzemni deli še vedno v tleh in naslednje leto lahko ponovno poženejo. Zato morate mesto odstranjevanja v naslednjih letih opazovati in po potrebi ponoviti odstranjevanje. Paziti morate, da ne bi nehote še sami raznašali delov rastlin, iz katerih se lahko razvije nova rastlina. S tem namreč njihovo širjenje po okolici še pospešite.
Kaj pa se lahko zgodi, če invazivne rastline "uidejo" izpod nadzora?
Večina invazivnih tujerodnih vrst, ki danes povzročajo škodo v naravi, je bilo vnesenih kot okrasne ali kulturne rastline. Pri njihovem razširjanju pogosto sodelujemo tudi ljudje: z izmenjavo rastlin med prijatelji in znanci ali z odlaganjem rastlinskih odpadkov v naravo. Zavedati se moramo, da nekatere rastlinske vrste lahko ponovno poženejo iz čisto majhnega kosa zavrženega materiala.
V urbanem okolju invazivne tujerodne rastline z agresivnim razraščanjem podzemnih delov povzročajo škodo na mestni infrastrukturi, povečujejo stroške gradenj in sanacij. Poleg tega z razraščanjem ob vodotokih zmanjšujejo njihovo rekreativno funkcijo, pospešujejo erozijske procese in zmanjšujejo poplavno varnost, še poudarjajo na MOL.
