Veteran vojne za Slovenijo predlaga postavitev spominskega obeležja žrtvam napačnih političnih in vojaških odločitev jugoslovanskega vodstva leta 1991.
Marko Pogorevc, veteran vojne za Slovenijo, je na Vlado Republike Slovenije, urad predsednice države in več drugih naslovov poslal pobudo za postavitev spominskega obeležja.
Kot je dejal, pobuda predlaga razmislek o postavitvi spominskega obeležja žrtvam zgrešenih političnih in vojaških odločitev v času osamosvojitvene vojne leta 1991.
»Namen pobude ni spreminjanje zgodovinskih dejstev ali zmanjševanje pomena slovenske osamosvojitve, na katero smo Slovenci upravičeno ponosni,« je sporočil: »Nasprotno, pobuda izhaja iz spoštovanja do vseh žrtev vojne ter iz prepričanja, da mora zrela in samozavestna država znati razlikovati med tistimi, ki so sprejemali politične in vojaške odločitve, ter posamezniki, ki so zaradi teh odločitev izgubili življenje.«
Način postavitve obeležja je stvar dogovora, lahko bi šlo za spominsko ploščo, lahko za omembo v knjigi, mogoče v sklopu Muzeja osamosvojitve, ki bo nastal, ali pa v Muzeju novejše zgodovine.
Pobudo objavljamo v celoti.
»Slovenci smo upravičeno ponosni na osamosvojitveno vojno leta 1991 in na pogum pripadnikov slovenske policije, Teritorialne obrambe ter vseh državljanov, ki so branili demokratično izraženo voljo slovenskega naroda po samostojni državi. Njihova odločnost, požrtvovalnost in pripravljenost braniti domovino so omogočili nastanek Republike Slovenije in ostajajo trajen del našega narodnega ponosa.
Prav zato moramo s posebno pieteto ohranjati spomin na vse slovenske branitelje in civiliste, ki so v teh dogodkih izgubili življenje. Njihova žrtev je bila dana za svobodo, demokracijo in prihodnost slovenskega naroda.
Ob tem pa po 35 letih samostojnosti ne smemo pozabiti tudi na drugo plat te zgodbe. V vojni za Slovenijo je življenje izgubilo tudi 45 pripadnikov Jugoslovanske armade. Večinoma so bili to mladi naborniki, ki so v tistem času služili obvezni vojaški rok. Niso odločali o politiki, niso sprejemali strateških odločitev in niso nosili odgovornosti za dogajanje, ki je pripeljalo do oboroženega spopada. Mnogi med njimi sploh niso vedeli, zakaj so bili poslani v Slovenijo, saj so bili zavedeni s strani političnega in vojaškega vrha takratne Jugoslavije.
Njihova smrt ni bila posledica njihove osebne odločitve, temveč posledica napačnih, nerazumnih in zgrešenih političnih ter vojaških odločitev vodstva Jugoslavije, ki ni bilo pripravljeno sprejeti demokratično izražene volje slovenskega naroda. Zaradi ambicij in ciljev političnega ter vojaškega vrha Jugoslavije so bila prekinjena številna mlada življenja, ki bi sicer lahko ustvarila svoje družine in na različne načine pomagala razvoju svoje skupnosti in države.
Zato predlagam, da Republika Slovenija ob 35. obletnici osamosvojitve razmisli o postavitvi primernega spominskega obeležja, namenjenega tem nepotrebnim žrtvam vojne. Takšno obeležje ne bi pomenilo izenačevanja odgovornosti za vojno niti zmanjševanja pomena slovenske osamosvojitve. Nasprotno – predstavljalo bi izraz samozavesti, človečnosti in zrelosti naše družbe in države, ki zna ločiti med tistimi, ki so sprejemali odločitve, in tistimi (žrtvami), ki so zaradi teh odločitev izgubili življenje.
Spominsko obeležje bi bilo opomin prihodnjim generacijam, da politični ekstremizem, nerazumnost in uporaba vojaške sile proti demokratično izraženi volji ljudi vedno prinašajo trpljenje in nepotrebne žrtve. Hkrati pa bi bilo izraz spoštovanja do vseh mladih življenj, ki so bila prekinjena zaradi zgrešene politike in nesmiselnega oboroženega spopada.
Naj spomin na osamosvojitev ostane vir ponosa, spomin na žrtve pa trajen opomin, da se takšne tragedije nikoli več ne ponovijo!«
