Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Sob, 17.2.2024 14:00
Ste kdaj zahajali v te legendarne diskoteke?

Včasih se jim je reklo diskoteke, danes jih mladi poimenujejo klubi. Ljubljana sicer mednarodno nikoli ni imela posebej izrazitega slovesa mesta, ki ponuja neštete možnosti za prekrokane noči. 

Nočno življenje je še danes dokaj okrenjeno, razen nekaterih (tematsko povečini bolj balkansko naravnanih) klubov, ki jih lahko naštejemo na prste ene roke, ter določenih lokalov v strožjem mestnem središču, mesto ne ponuja niti približno toliko možnosti za »žuranje« kot nekatere druge prestolnice bivše skupne države. 

Vseeno pa je Ljubljana na slovenskih tleh daleč pred vsemi ostalimi kraji.

Začetek

Prva ljubljanska diskoteka je leta 1968 nastala v prostoru pod legendarno Halo Tivoli. Šlo je za Stopoteko, ki je bila sredi osemdesetih let preurejena ter preimenovana v Palmo.

Stopoteka je začela obratovati le tri leta po dokončanju gradnje Hale Tivoli in je bila uradno del Zavoda inž. Stanka Bloudka, kot se je takrat imenovalo podjetje, ki je upravljalo Halo Tivoli. Sprva je bil prostor dom mladinskega kluba Stop, ki ga je ustanovila Mestna konferenca ZSMS. 

Brata Pibernik, zmagovalca tekmovanja za didžeje v Jugoslaviji, sta bila odgovorna za glasbeni program v klubu. Kasneje sta odprla diskoteko tudi na Bledu. Na začetku je bil prostor opremljen zgolj z nekaj mizami.

»Leta 1971 smo prostor preuredili, da je bil vsaj približno podoben diskoteki. Dodali smo plesišče in nekaj malega svetlobnih efektov, to je bilo za tedaj dovolj,« se je pred leti spominjal Borut Mišica, ki je od tistega leta vodil diskoteko, ki se je iz Stop kluba preimenovala v Stopoteko: »Ker nismo imeli denarja za prenovo, smo organizirali koncert Avsenikov.«

Od 80 do 90

Kdor je danes star okoli 40, se bo zagotovo spomnil legendarne diskoteke Turist, ki je bila na mestu, kjer je danes garažna hiša City Hotela. 

Odprla se je 5. junija 1980 na četrtkov poletni večer. Otvoritev je potekala v paniki, saj drugi par zvočnikov, nasproti mikspulta, še ni bil montiran, ko naj bi se že odprla vhodna vrata. Nad ozvočenjem je še poslej bdelo večno prekletstvo in nikoli v zgodovini Turista ni delovalo povsem brezhibno. Nastopil  je tudi DJ Andrej Kokalj, ki se je z izborom kvalitetnih komadov in z vsestranskim poznavanjem trendov razlikoval od svojih kolegov in tako vztrajal skozi vso turistovsko obdobje.

Še danes pa na Kersnikovi ulici obratuje K4 - prostor, kamor so zahajali ljubitelji bolj alternativne žurerske kulture. 

Klub K4 je svoja vrata na Kersnikovi prvič uradno odprl 25. maja 1989. Znamenita ljubljanska »klet« je starejša celo od razvpitih klubov Ministry of Sound v Londonu in Tresor v Berlinu. Najbrž ni mlajšega Ljubljančana ali študentskega prišleka v prestolnico, ki ne bi vsaj enkrat obiskal »Štirke«. Prvi programski vodja kluba je bil danes znani prevajalec in pisec, pa tudi glasbeni poznavalec Jure Potokar.

Prav posebno študentsko izkušnjo je nudil FV, ki je svojo zgodbo zaključil prav tam, kjer jo je začel prej omenjeni K4.

V nizkem in zakajenem kletnem prostoru je imel v Rožni dolini svojo prvo lokacijo disko FV 112/15, ki ga je ustanovila in vodila skupina študentov. Študenti so si med seboj delili vsa dela: od redarstva, ustvarjanja programa in prodaje vstopnic do streženja pijače in čiščenja prostorov naslednje jutro. Disko FV je moral po dveh letih delovanja po pregledu sanitarne inšpekcije zapreti vrata v študentskem naselju, streho nad glavo je nato za nekaj časa našel v Šiški, a je bilo njegovo šišensko obdobje kratko, saj se je ekipa že leta 1984 preselila na Kersnikovo 4, kjer je po zaprtju FV domoval klub K4.

Komentarji (2)

Markskark (ni preverjeno)

Prva diskoteka v Ljubljani je bila v gostilni Anžič, na Fužinah.

Kr negdo (ni preverjeno)

Mak, Platožer, Superli..........

Starejše novice