Z začetkom oktobra se odpira sezona ribolova na sulca. Na Zavodu za ribištvo Slovenije ob tem uvajajo dodatne ukrepe za zaščito te ogrožene ribe.
Danes se začenja nova sezona ribolova na sulca, največjega evropskega predstavnika družine lososov in eno najbolj cenjenih rib slovenskih rek.
Sulec zaradi svoje velikosti, moči in zahtevnosti ribolova med športnimi ribiči uživa poseben status. Pogosto mu pravijo kar kralj rek, ribolov nanj pa v Slovenijo privablja tudi ribiče iz tujine.
Ob začetku sezone na Zavodu za ribištvo Slovenije opozarjajo, da sta za dolgoročno ohranitev sulca poleg odgovornega ribolova ključna predvsem ohranjanje naravnega rečnega okolja in povezanost vodotokov.
Del Save bo v tej sezoni zaprt
Zavod za ribištvo Slovenije v sezoni 2026/2027 v revirju Sava 11 uvaja nov ribolovni režim. Območje med sotočjem Save z Ljubljanico in cestnim mostom v Litiji je razdeljeno na tri sektorje, od katerih bo vsako sezono eden zaprt za namenski ribolov na sulca.
V novi sezoni bo zaprt Sektor 1, ki obsega odsek od sotočja Save z Ljubljanico do cestnega mostu v Jevnici.
Novi režim daje večji poudarek zmanjševanju uplena in ribolovu po načelu ujemi in spusti. Na območju revirja Sava 11 bo uplen praviloma dovoljen le pri označenih oziroma markiranih osebkih.
Srednja Sava je eden najpomembnejših habitatov sulca
Poseben pomen za ohranitev te vrste ima odsek Save med Medvodami in Litijo. Raziskava iz leta 2022 ga je opredelila kot največji prostotekoči in za sulca najprimernejši življenjski prostor v Sloveniji. Tamkajšnja populacija naj bi bila reproduktivno aktivna in samovzdržna.
»Sulec je izjemna riba, vendar ga ne moremo obravnavati ločeno od reke, v kateri živi. Za svoj življenjski cikel potrebuje dovolj velik, povezan in kakovosten življenjski prostor. Če ohranjamo takšno reko, ne varujemo samo sulca, temveč celoten rečni ekosistem,« je poudaril Miha Ivanc, vodja Oddelka za ribogojstvo in vode posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Pomen populacije v srednji Savi presega slovenske meje. Sulec je namreč v številnih delih svojega nekdanjega območja razširjenosti izgubil ustrezne življenjske prostore, nekatere populacije pa so danes odvisne od umetne vzreje in vlaganja rib.
Približno 65 odstotkov rek, v katerih še živi sulec, leži na območju Balkana. Med najpomembnejše naravno reproduktivne populacije v Sloveniji sodijo tiste v porečjih Save in Kolpe.
Ribiče pozivajo k sporočanju podatkov
Zavod populacijo sulca spremlja z opazovanjem drsti, gibanja in ponovnih ulovov rib ter z njihovim označevanjem. Ko ribič ponovno ujame markiranega sulca, lahko strokovnjaki ugotovijo, koliko je riba zrasla in kako se je premikala.
Ribiče zato pozivajo, naj označeno ribo pravilno izmerijo in fotografirajo ter zavodu sporočijo kraj ulova in številko oznake.
V letošnji sezoni bodo organizirali tudi štiri skupne ribolove, namenjene izobraževanju, izmenjavi izkušenj in prikazu pravilnega ravnanja z ujetimi ribami. Pri ribolovu po načelu ujemi in spusti posebej poudarjajo, da mora biti riba zunaj vode čim krajši čas.
Največja nevarnost je izguba povezanega rečnega prostora
Približno 50 kilometrov dolg povezan odsek srednje Save z močnimi in razvejanimi pritoki predstavlja ključen življenjski prostor za sulca. Dodatno drobljenje rečnega habitata bi lahko zmanjšalo genetsko povezanost populacije in njeno sposobnost dolgoročnega prilagajanja.
Veliko težavo predstavljajo zlasti visoke prečne pregrade, ki prekinejo povezanost vodotoka in spreminjajo rečni ekosistem.
Življenjski prostor sulca, ki je nekoč naseljeval velik del porečja Save, se je zaradi industrializacije in gradnje hidroelektrarn močno zmanjšal.
Za njegovo ohranitev bo zato potrebna kombinacija varovanja rek, strokovnega spremljanja, prilagojenega ribiškega upravljanja in odgovornega ravnanja ribičev, poudarjajo na Zavodu za ribištvo Slovenije.
