Na volišču ne bom odločali le o županu.
15. novembra v Ljubljani ne bomo prejeli ene, ampak tri glasovnice. Na njih bomo izbirali župana, 45 članov mestnega sveta in člane svetov 17 četrtnih skupnosti.
Vsaka od teh treh volitev poteka po nekoliko drugačnih pravilih.
Začnimo pri županu. Voli se neposredno, po dvokrožnem večinskem sistemu. Za zmago v prvem krogu je potrebna večina veljavnih glasov.
Če je nihče ne doseže, se 29. novembra v drugem krogu pomerita dva najbolje uvrščena kandidata.
Ljubljana je pri županskih volitvah ena sama volilna enota, ki obsega celotno mestno občino, enako velja za volitve mestnega sveta. Župan vodi mestno upravo, predlaga akte mestnemu svetu in je odgovoren za izvrševanje proračuna, za sprejemanje proračuna in odlokov pa potrebuje večino v svetu.
Leta 2022 je Zoran Janković zmagal že v prvem krogu s 61,83 odstotka glasov.
Pri mestnem svetu je postopek nekoliko bolj zapleten
Glasuje se o listah kandidatov, pri izbrani listi pa lahko volivec označi tudi posameznega kandidata, ki mu daje prednost – to je preferenčni glas. Mandati se med liste razdelijo po D'Hondtovem sistemu: število glasov vsake liste se deli z zaporednimi števili, mandate pa dobijo najvišji količniki.
Ker Ljubljana ni razdeljena na več volilnih enot, se ta delitev opravi na ravni celotne občine.
Znotraj liste so kandidati izvoljeni po vrstnem redu, kot so navedeni, razen če preferenčne glasove odda vsaj četrtina volivcev, ki so glasovali za to listo. V tem primeru mandate dobijo kandidati z največ preferenčnimi glasovi, pri čemer morajo ti presegati deset odstotkov vseh glasov liste.
Preostali mandati se nato dodelijo po vrstnem redu na listi.
Na volitvah leta 2022 se to ni zgodilo: volilna komisija je ugotovila, da nihče od kandidatov ni dosegel potrebnega števila preferenčnih glasov, zato so bili vsi mandati dodeljeni po vrstnem redu na listah.
Lista Zorana Jankovića je takrat osvojila 18 od 45 mandatov.
Mestni svet ni zgolj formalno telo. Sprejema proračun, odloke, prostorske akte in cene javnih storitev ter opravlja imenovanja. Za občutek, za kakšne zneske gre: proračun Mestne občine Ljubljana za letos je bil sprva določen pri 549,2 milijona evrov, junija pa so svetniki sprejeli rebalans, s katerim se je znesek povečal na dobrih 579 milijonov.
Načrtovan je primanjkljaj v višini 22 milijonov evrov, ki ga bo občina pokrila z dodatnim zadolževanjem.
Četrtne skupnosti
Tretja glasovnica zadeva četrtne skupnosti. Ljubljana jih ima 17, vsaka pa je pri teh volitvah svoja volilna enota. Tudi tu velja proporcionalni sistem, število članov svetov pa se giblje med 13 in 17, odvisno od velikosti četrtne skupnosti. Trinajst članov imajo Posavje, Sostro in Šmarna gora, sedemnajst pa Bežigrad, Center, Moste in Šiška.
Skupno gre za več kot 250 svetniških mest.
Četrtne skupnosti obveščajo prebivalce o dogodkih in spremembah, organizirajo prireditve, izvajajo programe s področja športa, kulture, socialnega varstva in urejanja okolja ter pripravljajo načrt malih del. Zanimivost: za ta načrt morajo porabiti najmanj 20 odstotkov sredstev, ki jim v proračunskem letu pripadajo.
Pri odločitvah mestnega sveta, ki zadevajo njihovo območje, dajejo mnenja, pripombe in pobude.
Kandidiranje in volilna pravica
Kandidiranje je letos nekoliko lažje kot prej. Skupine volivcev morajo za vložitev kandidature zbrati podpise najmanj enega odstotka volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Doslej je za županske kandidature veljalo pravilo dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu prejšnjih volitev, z zgornjo mejo 2500 podpisov.
Kandidature je treba vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja, kar pomeni, da je skrajni rok 15. oktober.
Pri sestavljanju kandidatnih list velja še ena pomembna zahteva: vsakemu spolu mora pripadati najmanj 40 odstotkov mest, kandidati v prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu. Liste, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, se zavrnejo.
Glede volilne pravice pa je letošnje leto prineslo spremembo, o kateri še ni končne besede. Pravico voliti in biti voljen ima vsak občan, ki na dan glasovanja dopolni 18 let in ima v občini prijavljeno stalno prebivališče.
Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so začele veljati 2. septembra, to pravico odvzemajo državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje. Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so 4. septembra vložili zahtevo za ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje, do odločitve ustavnega sodišča pa ti prebivalci niso vključeni v število volilnih upravičencev.
Ob vsem tem velja omeniti še udeležbo
Na volitvah leta 2022 je imelo v Ljubljani pravico voliti župana 223.678 volivcev, glasovalo pa jih je 89.424 oziroma 39,98 odstotka. To je bila najnižja udeležba med vsemi mestnimi občinami v državi. Za mestni svet je bilo oddanih 89.390 glasovnic, od tega 1287 neveljavnih.
