Od legendarnih gostiln do hotela, kjer je nekoč prenočil slon – preverili smo, kateri ljubljanski lokali imajo najdaljšo tradicijo in še danes sprejemajo goste.
Ljubljana se je v zadnjih desetletjih močno spremenila. Odprli so se številni novi lokali, bari, restavracije in kavarne, nekateri stari pa so svoja vrata medtem za vedno zaprli. A nekaj jih je preživelo. In to ne le nekaj desetletij.
Po ulicah Ljubljane še danes najdemo gostilne, kjer so jedli že naši pradedki, hotel z zgodbo, ki sega več kot štiri stoletja v preteklost, ter kavarno, ki je bila nekoč priljubljeno zbirališče ljubljanskih umetnikov in pisateljev.
Šestica: Gostilna, ki goste sprejema že od 18. stoletja
Če govorimo o najstarejši ljubljanski gostilni, je odgovor precej jasen.
Gostilna Šestica na Slovenski cesti velja za najstarejšo gostilno v Ljubljani. Njeni začetki segajo v leto 1776, tradicija pa se nadaljuje vse do danes.
Gostilna je znana predvsem po tradicionalni slovenski kuhinji in slovenskih vinih, natakarji pa goste še vedno postrežejo v narodnih nošah.
Zanimivost: Šestica je bila tudi prva ljubljanska gostilna, ki je pridobila certifikat za izdelavo prave prekmurske gibanice. Danes je ponudba nekoliko širša, saj v novejšem delu strežejo tudi pice iz krušne peči, lazanje in druge jedi.
Tako lahko v isti stavbi še danes sedete na kosilo ali večerjo, kjer se tradicija meri v skoraj 250 letih.
Figovec: Začel kot furmanska gostilna
Tudi Figovec ima zelo dolgo zgodovino.
Začetki gostilničarstva na Gosposvetski cesti tudi segajo v leto 1776, od leta 1879 pa se gostinska dejavnost na tej lokaciji po podatkih samega lokala neprekinjeno nadaljuje.
Figovec je bil v svojih začetkih predvsem furmanska gostilna, kjer so se ustavljali popotniki in vozniki konjskih vpreg.
Danes je lokacija v samem središču Ljubljane, le nekaj minut hoje od Prešernovega trga, ponudba pa je usmerjena v slovensko kulinariko in tradicionalne jedi.
Čeprav je današnji Figovec seveda precej drugačen od furmanske gostilne iz 18. stoletja, je povezava z nekdanjo Ljubljano še vedno precej močna.
Sokol: skoraj 160 let gostilniške tradicije
Na Ciril-Metodovem trgu stoji še ena gostilna, ki jo je težko spregledati, če govorimo o zgodovini ljubljanskega gostinstva.
Gostilna Sokol je na tej lokaciji že od leta 1870. Ustanovil jo je Jakob Mehle, gostilna pa je bila po pisanju Jakoba Alešovca v njegovih Ljubljanskih slikah že konec 19. stoletja znana po dobri hrani, vinu in velikih porcijah.
Še bolj zanimivo: prav v gostilni Sokol je bilo leta 1870 ustanovljeno ljubljansko gasilsko društvo.
Kasneje so se tam zbirali tudi številni umetniki, pisatelji in pesniki, med njimi Oton Župančič. Danes gostilna še vedno stavi na slovensko kulinariko, od divjačinskih jedi in obar do kranjskih klobas, štrukljev in drugih tradicionalnih jedi.
Čad: Od vinotoča do legendarne gostilne
Na Rožniku najdemo še eno ime, ki ga pozna skoraj vsak Ljubljančan.
Gostilna Čad deluje že od leta 1889, ko je pekovski mojster Jožef Čad na tej lokaciji odprl vinotoč, kjer je prodajal tudi domače pridelke in pekovske izdelke.
Skozi generacije se je majhen vinotoč razvil v znano primestno gostilno. Po drugi svetovni vojni se je ponudba močno spremenila, v šestdesetih letih pa je Čad dobil svojo danes prepoznavno podobo – v gostilni so uvedli stalni žar, s katerim se je začela zgodba balkanske kuhinje, po kateri je Čad znan še danes.
Danes tam še vedno strežejo čevapčiče, pleskavice, ražnjiče in druge jedi z žara, gostilna pa obratuje vsak dan.
Posebnost? Gostinsko tradicijo na tej lokaciji danes nadaljuje že četrta in peta generacija družine Čad.
Grand Hotel Union: Več kot 120 let pod eno streho
Med zgodovinske ljubljanske lokale ne sodijo samo gostilne.
Grand Hotel Union je svoja vrata slovesno odprl 28. oktobra 1905 in velja za prvi moderni hotel v Ljubljani. Zgrajen je bil v samo 18 mesecih, otvoritvena slovesnost pa je trajala kar sedem dni. V svojem času veljal za enega največjih, najsodobnejših in najbolj elegantnih hotelov v jugovzhodni Evropi.
Njegova Kavarna Union prav tako obratuje že od leta 1905. V njej so se v preteklosti zbirali številni slovenski umetniki, slikarji in pisatelji, med drugim Rihard Jakopič, Matija Jama in Oton Župančič.
Tudi danes lahko v kavarni sedete na kavo, sladico ali manjši prigrizek – praktično na istem mestu, kjer so pred več kot stoletjem sedeli ljubljanski intelektualci.
Hotel Slon: Legenda, ki sega vse do leta 1552
In potem je tu še Hotel Slon, ki ima verjetno najbolj nenavadno zgodbo med vsemi.
Hotel svojo tradicijo gostoljubja povezuje z letom 1552, ko naj bi se na mestu današnjega hotela ustavil avstrijski vojvoda Maksimilijan II. s svojim spremstvom in znamenitim slonom Sulejmanom. Po legendi je slon prenočil na dvorišču takratne ljubljanske gostilne.
Dogodek je bil za Ljubljančane takrat prava senzacija. Slon je bil tako nenavadna žival, da je zgodba ostala v mestnem spominu, gostilna in pozneje hotel pa sta dobila ime Pri Slonu.
Današnja stavba hotela seveda ni iz 16. stoletja. Sedanji hotel je skozi zgodovino doživel številne prenove, nova stavba pa je bila postavljena v 20. stoletju.
Kljub temu Hotel Slon svojo zgodovino še danes simbolično šteje od leta 1552 in tako velja za enega najstarejših hotelov z neprekinjeno tradicijo gostoljubja v Ljubljani.
Nekateri so preživeli stoletja in še vedno delajo isto stvar
Ko pogledamo vse te zgodbe skupaj, je zanimivo predvsem eno: Ljubljana se je okoli njih popolnoma spremenila, njihova osnovna funkcija pa je ostala enaka.
Na mestu, kjer so se nekoč ustavljali furmani, danes sedijo turisti in Ljubljančani. V nekdanji kavarni, kjer so se zbirali slovenski umetniki, lahko še vedno naročimo kavo.
Morda je ravno to eden najlepših načinov, kako spoznati staro Ljubljano: ne samo skozi muzeje in stare stavbe, ampak tudi za mizo, ob kavi ali kozarcu vina, kjer mestna zgodovina še vedno živi.
