Biskvit je prijazna ustvarjalna oaza ob Celovški cesti, eni glavnih mestnih vpadnic, kamor se lahko vsakdo umakne pred hitenjem, mestnim vrvežem in bučnim prometom - bodisi ker si je zaželel izviren izdelek izpod rok mladih slovenskih keramičark in keramičarjev ali ker bi rad obudil kreativno žilico, ki jo je ob obilici dnevnih obvez zanemaril.
Ponujajo tečaje za popolne začetnike, tistim, ki imajo z glino že nekaj izkušenj, pa tudi možnost mesečnega najema studia - tja lahko pridejo ustvarjat kadarkoli, vedoč, da jih čakajo vsi pripomočki in material, potrebni za ustvarjanje z glino.
Potem je tu niz delavnic z glino, posebej prilagojen otrokom, pa otroško varstvo ... a o vsem tem malo pozneje.
Začetki Biskvita
Direktorica studia Janža Dolinšek, mlada oblikovalka keramike, ki se je oblikovanja gline učila pri znani oblikovalki keramike Hani Karim, tudi soustanoviteljici Biskvita, je enodnevne in večtedenske delavnice oblikovanja gline vodila že v svojem studiu v centru mesta, na Križevniški, a v precej manjšem obsegu.
Med njenimi tečajniki, ki so z glino želeli ustvarjati tudi samostojne, so se takrat pojavile tudi pobude za koncept mesečnega najema studia, kar je začela preizkušati prav tam.
Toda prostor je hitro postal premajhen, hkrati pa se je preselila iz Ljubljane in studia za lastno produkcijo sploh ni več potrebovala.
Tako je začela zoreti ideja o tem, da bi Ljubljana pravzaprav potrebovala nekaj večjega, takšnega, kot je danes Biskvit - ki je, mimogrede, ime dobil po biskvitnem žganju: to je prvi postopek žganja gline, ki traja približno en dan in ga je potrebno izvesti, da lahko glinen izdelek ustrezno glaziraš.
S Hano Karim sta se tako z idejo za center za glino prijavili na program Kreativni inkubator Centra za kreativnost, namenjen spodbudi kreativnim podjetjem, da uresničijo svoj cilj oziroma začnejo posel, in bili izbrani.
Dobili sta osnovno znanje, kako zagnati studio, pozneje določili ime in skupaj s Sanjo Rejc in Dašo Kogoj ustanovili zavod, ki ga danes vodi Janža Dolinšek. Daša Kogoj je ostala Biskvitova sodelavka, preostali dve soustanoviteljici pa se posvečata samostojnim projektom.
»Radi bi, da ostanete tukaj«
Nekje v tistem času je Janža Dolinšek našla tudi prostor na Celovški, ki se ji je zdel primeren za dejavnost Biskvita.
Želela si je, da bi bil dostopen vsem obiskovalcem: takim, ki bodo na delavnice hodili z avtom, avtobusom ali pa kolesom, hkrati pa bo na lokacijo možno enostavno dovažati pripomočke in material, s čimer je imela v strogem centru slabe izkušnje.
Ker so bili na začetku precej omejeni s sredstvi - Biskvit je nastal na podlagi njihovih lastnih vložkov in nekaj malega donacij -, niso bili prepričani, da si bodo lahko privoščili najem in prenovo prostora.
Toda lastnik jim je dal dva meseca časa za prenovo, za začetek plačila najemnine pa so se uspeli z njim dogovoriti šele, ko bi se v Biskvitu pričele izvajati plačljive dejavnosti, ki jim bodo pokrile stroške.
»Ko sem lastniku omenila, da mislim, da to ne bo šlo, je rekel, da si res želi, da na tem mestu nastane Biskvit. Oba z agentom sta nam nato dejala, da je to vložek v naše podjetje, da vsi res podpirajo, kar počnemo in da je super, da mesto dobi nekaj takega,« pove Janža Dolinšek.
To jim je v začetni fazi, ko sploh še niso bili prepričani, ali je njihova ideja nekaj, kar bi Ljubljančane zanimalo, pomenilo ogromno.
Postopoma se je nabrala ekipa, septembra so izvedli prvo delavnico, oktobra začeli še s samostojnim oblikovanjem, decembra istega leta pa so odprli še trgovinico z izdelki.
Program se od tedaj razvija in dopolnjuje, delavnice dodajajo glede na povpraševanje - z marcem se na primer obetajo otroške delavnice za delo na vretenu.
V dveh letih obstoja Biskvita se je izkazalo, da so imeli podporniki prav: njihove delavnice in tečaji so ves čas polno zasedene in z naročninami ter honorarji za enkratne obiske lahko kot zavod normalno preživijo na trgu.
Široka paleta aktivnosti za otroke in odrasle
Za odrasle ponujajo enodnevne delavnice, na katerih obiskovalci oblikujejo svoj izdelek iz gline od začetka do konca, ekipa Biskvita pa ga po zaključku delavnice posuši in žge, nato pa sodelujoče obvesti o prevzemu. To so izdelki, ki jih ljudje potem odnesejo domov in so primerni za vsakršno rabo v gospodinjstvu.
Daljša različica te delavnice traja tri ure, krajša pa uro in pol.
V ponudbi imajo tudi daljše tečaje handbuildinga (ročnega oblikovanja gline), sestavljene iz treh srečanj oziroma delavnic, od katerih se vsaka osredotoča na drugo tehniko oblikovanja.
Učijo pa tudi oblikovanje gline z vretenom - ja, nekaj takega, kar ste morda videli v legendarni ljubezenski sceni v filmu Duh.
»Ponujamo tečaje, ki so vodeni in trajajo štiri do osem tednov, vsako srečanje po dve uri. Vodi jih keramičarka Maruša Mazej. Ker je k nam prihajalo veliko ljudi, ki so z vretenom že znali delati, pa smo pred časom uvedli še skupino za vreteno. Tu sodelujejo tečajniki, ki na vretenu že delajo svoje projekte, je pa zraven tudi mentorica, Daša Kogoj,« pove Anja Justin.
Za tiste, ki bi se želeli naučiti glaziranja, bo verjetno najzanimivejša delavnica oblikovanja in glaziranja.
»Glaziranje je specifičen proces, ki traja. Izdelek mora biti enkrat žgan, da ga lahko poglaziraš, žganje pa traja kakšen dan. Šele potem se izdelke polije in pomoči v glazuro. To zopet traja več kot en dan.
Če si tečajniki želijo to izkušnjo, morajo priti na eno srečanje, da stvari oblikujejo, nato pa čez dva tedna ponovno - na to srečanje mi potem prinesemo njihove žgane izdelke, da jih sami poglazirajo.«
V načrtu imajo čez čas tudi tečaj mešanja glazur.
Za odrasle, ki so z glino že samostojni, pride v poštev še samostojno oblikovanje, da lahko v času, ko je Biskvit odprt, kadarkoli pridejo tja in z njihovimi materiali delajo na svojih projektih.
Priti je mogoče za štiri ure ali za eno uro - v tem primeru je čas, preživet v Biskvitu, predvsem namenjen predpripravi gline, ki si jo lahko tečajniki nato pokrijejo, pustijo v studiu in se vrnejo v drugem terminu.
V sodelovanju z zunanjimi izvajalci občasno pripravljajo tudi delavnice drugih obrti, denimo kvačkanja, štrikanja, tkanja, izdelovanja sveč ali slikanja na keramiko. Na vse delavnice se je mogoče prijaviti prek spleta.
Za otroke v Biskvitu vsako soboto izvajajo otroške delavnice z glino. Lansko leto je bila delavnica vsako prvo soboto v mesecu brezplačna za otroke, ki si ustvarjanja z glino sicer ne morejo privoščiti, kar se je izkazalo za dobro prakso. Tu vidijo največ prostora za razširitev, saj lahko sprejmejo še več otrok.
»Ta del naših aktivnosti si želimo malo nadgraditi in k obisku pritegniti več otrok. Zdi se nam, da imamo od prej, predvsem prek naših individualnih poznanstev, zelo močno bazo odraslih,« pravi Anja Justin.
Anja Justin omeni tudi, da so že nekajkrat uspešno izvedli počitniško varstvo. To je pomenilo, da so lahko starši zjutraj pred službo pri njih odložili otroka, oni pa so poskrbeli za ustvarjalno vzdušje, izlete in hrano.
»Ti dogodki so se izkazali za izjemno simpatične in kreativne. Otroci so bili super, izrazili so izjemno zanimanje in navdušenje za ustvarjanje z glino,« še pove Anja Justin.
Dodana vrednost: Butična trgovinica
Sogovornici ob koncu našega pogovora izpostavita še Biskvitovo trgovino, ki deluje v fizični obliki znotraj studia Biskvit in na spletu. Izdelke, ki jih naročite na spletu, je mogoče prevzeti v studiu ali pa vam jih dostavijo na dom.
V trgovinici je trenutno na voljo največji nabor izdelkov slovenskih oblikovalk in oblikovalcev pri nas, pa tudi ostale malenkosti, ki so pripravno darilo za drage osebe, na primer suho cvetje, sveče, stvari za kožo, paketke za izdelavo in barvanje tekstila z naravnimi barvami in drugo.
»Tukaj lahko vsak najde novo najljubšo skodelico ali pa jo nekomu podari,« sta prepričani Janža Dolinšek in Anja Justin.
Janža Dolinšek zaključuje, da se v Biskvitu trudijo, da so odskočna deska za mlade keramičarke in keramičarje, pa ne le v smislu, da jim ponujajo prvo platformo za prodajo svojih izdelkov, temveč da jim pomagajo tudi pri spopadanju z birokratskimi izzivi, ki so za marsikoga med njimi ob vstopu na trg dela popolna uganka.
Do zdaj so organizirali tudi že dva pop-up sejma keramike, ki sta bila med obiskovalci izvrstno sprejeta, zato bo tudi tovrstnih dogodkov v prihodnosti verjetno še več.
Starejše novice
