Društvo Prostorož je predstavilo svojo idejno rešitev, ki predvideva čim manj posegov v obstoječo naravo.
Mestna občina Ljubljana želi zeleno območje med Potjo spominov in tovarištva ter soseskama Grba in Novo Brdo preoblikovati v Park Brdo. Del prostora naj bi bil namenjen tudi vrtičkom.
Svoj predlog urbanistično-krajinske zasnove parka je zdaj predstavil Prostorož, neprofitni urbanistični studio, ki ljudi povezuje z javnim prostorom in prek prostora tudi med seboj.
Rešitev je pripravil skupaj z birojem Kombinat arhitekti, Urško Škerl in Niko Van Berkel.
Gre za variantno rešitev, pripravljeno za vabljeni natečaj Mestne občine Ljubljana, zato predstavljeni predlog še ne pomeni nujno tudi končne podobe parka.
Med večjimi v mestu
Če bo območje urejeno, naj bi Park Brdo po svoji velikosti spadal med večje ljubljanske parke. V Prostorožu opozarjajo, da je bil prostor kljub pomembni vlogi za zahodni del mesta doslej razmeroma spregledan.
Območje so nekoč zaznamovale industrijske in kmetijske dejavnosti, danes pa ga postopoma zavzemajo vrtički za samooskrbo, ostanki gozda in površine, ki se spontano zaraščajo.
Prav zaradi prepleta različnih okolij naj bi bilo območje pomembno tudi z vidika biotske pestrosti.
Čim manj posegov
Predlog Prostoroža temelji na minimalnih posegih in ohranjanju sedanjih značilnosti prostora. Predvidena je ureditev različnih poti in programov, ki bi dopolnili javne površine v okoliških soseskah ter obiskovalcem omogočili tesnejši stik z naravo.
Kot so pojasnili avtorji, rešitev krepi tako biotsko kot programsko pestrost območja, pri načrtovanju pa izhaja iz obstoječih načinov uporabe prostora in lokalnih posebnosti.
Kdo so?
Prostorož je ljubljansko društvo in interdisciplinarni urbanistični studio, v katerem sodelujejo arhitekti, urbanisti, družboslovci in drugi strokovnjaki. Deluje od leta 2004 in ima status društva v javnem interesu na področju prostora in kulture.
Ukvarja se predvsem z urejanjem ter oživljanjem javnih površin, vključevanjem prebivalcev v načrtovanje prostora in iskanjem novih načinov uporabe zapuščenih ali spregledanih mestnih območij.
Med njihovimi prepoznavnejšimi ljubljanskimi projekti so bili oživljanje Parka Tabor, začasna ureditev gradbene jame Krater za Bežigradom ter različni posegi na otroških igriščih in drugih javnih površinah.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, želijo s svojim delom odgovarjati na okoljske in družbene izzive mest ter ustvarjati javne prostore po meri ljudi in z mislijo na okolje.
