Ljubljanainfo
Ogledi bodo mogoči ob 10.00, 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00. Vsak ogled traja cca. 45 minut. Prijave niso potrebne.
Univerza v Ljubljani že od svoje ustanovitve leta 1919 domuje v deželnem dvorcu, ki je bil dograjen leta 1902.
Letošnje leto Univerza v Ljubljani tako posveča120-letnici deželnega dvorca, ki so jo obeležili s postavitvijo razstave Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani.
Več kot stoletje trajajoče sobivanje bo zdaj na ogled tudi široki javnosti.
Vodičke po razstavi, študentke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, bodo poleg pestre zgodovine prostorov predstavile tudi arhivsko gradivo Univerze v Ljubljani, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik, in muzejsko zbirko z umetniškimi deli.
Med njimi so tudi dela Božidarja Jakca, Mateja Sternena, Emerika Bernarda in Hermana Gvardjančiča.
»Javno arhivsko gradivo, ki ga z dovoljenjem Ministrstva za kulturo hranimo v okviru arhivsko muzejske službe, priča o nastanku in razvoju prve slovenske univerze in s tem razvoju slovenske kulture, znanosti in umetnosti,« je pred prvimi javnimi vodenimi ogledi povedala Tatjana Dekleva, vodja arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani.
V prostorih Rektorata Univerze v Ljubljani je prikazan izbor pomembnih del iz zgodovine slovenske umetnosti 20. stoletja, ki ga je pripravila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.
V zbirki so poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih del uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov, pretežno iz obdobja modernizma, zastopana tudi študentska dela.
S sistematičnim zbiranjem se je zbirka izoblikovala v najpomembnejšo zbirko grafike na Slovenskem, ki šteje 82.430 grafik in predstavlja zgodnje, študijske opuse umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine, nekdanjih študentk in študentov akademije za likovno umetnost, danes uveljavljenih ustvarjalcev.
»Zaradi pomena zbirke se pripravljamo na njeno razglasitev kot pomembne za kulturno premično dediščino,« pravi Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka. in vodja zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Univerza v Ljubljani z ogledi deželnega dvorca sicer zaključuje tradicionalni teden univerze, ki se je začel v ponedeljek.
Te dni pa so z univerze sporočili tudi, da so z Institutom Jožef Stefan podpisali sporazum o reformi ocenjevanja raziskovalnega dela, ki ga je letos pripravila evropska komisija.
Kot poroča Delo, je jedro sporazuma premik od kvantitativnega kriterija pri presoji uspešnosti raziskovalnega dela h kvalitativni oceni raziskovalnih dosežkov.
V Evropski uniji so v to smer prve šle nekatere univerze na Nizozemskem, po katerih se namerava zgledovati tudi ljubljanska, je za Delo povedal rektor Gregor Majdič.
Večina teh univerz je prevzela model ocenjevanja, ki ne prešteva več vseh raziskovalčevih objav, temveč vsebinsko presoja le od tri do pet najboljših dosežkov.
Vrednotenje raziskovalne dejavnosti bo tako temeljilo na ocenjevanju ključnih znanstvenih, pedagoških in drugih dosežkov, ne več na golem številu objav.
To je bilo pogosto predmet kritike, saj je tak sistem raziskovalce spodbujal k sporni praksi lova na točke, kar so dosegali tudi z drobljenjem posameznih raziskav in člankov na manjše dele, da bi tako prišli do višjega števila točk.
V tujini obstajajo primeri raziskovalcev, ki so objavili po več sto člankov na leto, rekorderji v povprečju celo enega na dan.
Starejše novice
