Vir: Facebook Vila Natura
Ljubljanainfo
Tor, 28.11.2023 13:21
Marko Slavič, specialist za ekološko kmetovanje, je delil svoje izkušnje in vpogled v izzive, priložnosti ter prihodnost ekološkega kmetovanja v Sloveniji, poudarjajoč pomen združevanja pridelovalcev in trajnostne pridelave hrane.

Marko Slavič se je po študiju zaposlil na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti, kjer je delal kot terenski svetovalec. 

Kmalu je prevzel vodenje svetovanja za ekološko kmetovanje in opazil naraščajoče povpraševanje po zdravi, ekološki prehrani. 

Ker je bil sam kmet, je začutil, da je ekološko kmetovanje pravi dolgoročni pristop k pridelavi hrane. Pomembno se mu zdi tudi povezovanje in združevanje pridelovalcev.

»Potem, ko smo začeli kmetovati ekološko in ko smo dali prve izdelke tudi na tržišče, smo videli, da smo se pravilno zraven, bi rekel spravili oziroma da smo pravilno zastavili neke cilje in stvari so se začele premikati.

Dejansko smo potem na nek način vse naše moči usmerili v to, da smo to ekološko kmetijo naredili sedaj tudi v eno podjetje, ki dejansko plasira te izdelke na tržišče.«

Vir: Facebook Vila Natura

»Če bomo otroke hranili z zdravo, ekološko hrano, bodo ostali zdravi«

Slavič pojasni, da je za javne zavode, kot so šole in vrtci, obvezen delež živil iz ekološke pridelave. Ta sprememba je prinesla pozitiven vpliv na naročanje in ozaveščanje glede zdrave prehrane. 

Poudarja pa potrebo po doslednem izvajanju teh obvez v praksi.

»Se pa je spremenilo nekaj tudi v samem razmišljanju, mislim da organizatorji prehrane, kateri urejajo dejansko te prehranske smernice, da spodbujajo tudi kuharje v šolah in vrtcih, da dejansko po teh ekoloških stvareh, izdelkih posegajo. 

Spremenil se je tudi do neke mere odnos politike do tega in mislim da tudi je v zadnjem obdobju politika nekaj naredila, kajti opažamo, da se je v zadnjem letu še bolj povečalo naročanje ekoloških živil. 

To pomeni, da se zavedajo, da je to prava stvar zaradi tega, ker če bomo mi otroke hranili z zdravo, ekološko hrano bodo tudi zdravi ostali, kaj pa seveda vpliva potem na celotno družbo, katera živi v Sloveniji,« doda Slavič.

Slika je simbolična.

Morali bi si zastaviti še bolj ambiciozne cilje

Strateški načrt Skupne kmetijske politike za Slovenijo predvideva dvig ekološke pridelave na 18 odstotkov površin. Slavič meni, da bi si morali zastaviti še bolj ambiciozne cilje, se pravi ne 18, ampak 25 odstotkov.

»Je pa res, da že pri 18 odstotkih bomo morali mi 'fejst' delati. Dejansko celotna veriga, od tistih, ki nastavljajo te zadeve, do nas, ki dejansko plasiramo te zadeve, bomo morali 'fajn' zavihati rokave in teh 18 odstotkov doseči. 

Je pa tu seveda več zadev, oziroma več faktorjev, kateri vplivajo in na prvem mestu so to seveda trgovci. Ali bodo naše surovine, oziroma surovine slovenskih ekoloških kmetij sprejeli na njihove trgovske police.« 

Povezovanje kmetov je ključno za uspešno nastopanje na tržišču

Slavič izpostavlja pomen združevanja kmetov. Zaradi sprememb na globalnih trgih je povezovanje ključno za uspešno nastopanje na tržišču. Poudarja, da kmetje in predelovalna industrija morajo sodelovati, da lahko zagotovijo kakovostno in zdravo hrano na trgu.

»Dejstvo je v tem, da se mi moramo zavedati, da kmet mora biti tisti, ki ustvari kakovostno, zdravo surovinsko bazo. Potem pa na drugi strani je predelava, predelovalna industrija, katera to zna kakovostno predelati in seveda uvrstiti primerno na tržišče. 

Trenutno je tako, da se moramo združevati, da moramo zagotavljati količine, ker edino na podlagi tega postaneš resen partner tudi na drugi strani nekemu trgovcu, da ve, da ga boš lahko celo leto oskrboval z nekim izdelkom, kot da ti nekje na polovici leta zmanjka.« 

Slika je simbolična.

Ekološki potrošniki so zahtevni, a zavestni

Obstajajo različni segmenti ekoloških potrošnikov, od tistih, ki vlagajo v zdravje, do tistih, ki sledijo prehranskim trendom. 

Slavič poudarja, da je treba zagotavljati visoko kakovost in dodano vrednost, saj so ekološki izdelki pogosto dražji.

»Definitivno, da je ekološka hrana nekaj dražja od konvencionalne hrane. Lahko je nekaj, lahko je dosti in normalno da zahteva potem tudi ekološki potrošnik neko kvaliteto, višjo dodano vrednost, kar mu seveda moramo nuditi,« doda Slavič.

Za ekološko kmetovanje se mora odločiti nekdo, ki verjame v to

Slavič mladim kmetom svetuje, naj razmislijo o ekološkem kmetovanju. Poudarja pomen vere v tovrstno pridelavo, možnost pridobivanja znanja ter poziva k podjetniškemu pristopu.  

V Sloveniji potrebujemo mlade kmetije za inovacije in razvoj ekološkega kmetovanja.

»Dejansko težimo k temu in zato naj bi se mladi odločali, da dejansko pač po nekem reku, ne pravijo, da smo si sposodili zemljo od naših prednikov, da jo moramo v neki dobri kondiciji dati tudi naprej. 

Moramo se zavedati, da hrana bo postala strateška dobrina, to smo videli mogoče v zadnjih letih, ko so se določene krize ustvarile in smo takrat ogromno o hrani govorili. Mladim bi definitivno priporočal, naj se odločajo za ekološko kmetovanje. Naj probajo,« še pravi Slavič.

Slika je simbolična.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice