Na mednarodni konferenci o kritičnih surovinah v Ljubljani naj bi bil namreč predvajan film, ki poudarja interese Ria Tinta, so v pismu še posebej izpostavili.
Iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost so namreč sporočil, bo na konferenci IRTC, ki se začne danes in poteka do petka v Ljubljani, natančneje v Hotelu Union, predvajan dokumentarni film Not in My Country: Dilema o litiju v Srbiji.
Kot so zapisali, film »namesto analize družbenih, okoljskih in političnih posledic pridobivanja litija v Srbiji poudarja interese podjetja Rio Tinto, ki v imenu 'zelenega prehoda' degradira naravo in pustoši življenja lokalnih skupnosti«.
Opozarjajo, da gre po njihovem pri projekciji tega filma za legitimiranje propagande industrije, ki »omalovažuje skrbi lokalnega prebivalstva in ljudskih gibanj ter ne upošteva opozoril strokovnjakov glede ekoloških posledic projekta pridobivanja litija v Jadru.
Film je bil pred kratkim predvajan tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ga različna gibanja pospremila s protestnim shodom, več kot 50 organizacij pa je podpisalo poziv proti projekciji propagandnega filma,« so zapisali v izjavi.
Izjavo je podpisalo več različnih organizacij in kolektivov, naštejemo jih skoraj 30.
Med njimi najdemo na primer Listo demokratičnega študentstva, PLAC - Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona, LUTRA - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Socialistično študentsko društvo Iskra, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, Sindikat Mladi plus, Sindikat ZASUK, Greenpeace Slovenija in na primer še Udruženje građana EKO Društvena akcija, Polekol - Organizacija za političku ekologiju, Klub slovenskih študentk*študentov na Dunaju – KSŠŠD, RIS - Rendžeri Istočne Srbije, Mlavska vojska - Petrovac na Mlavi, UG Čuvari Homolja, Udruženje građana Palac gore, Organizacija OSNA, Eko akcija Sarajevo in ostali.
Protestni shod »je izraz ljudskega samoorganiziranja. To pomeni, da za njim ne stoji nobena politična stranka, organizacija, institucija, medijska hiša, denarni sklad ali donator,« so še poudarili Mladi za podnebno pravičnost.
V izjavi so še navedli, da velika rudarska podjetja pospešeno degradirajo lokalna okolja po celotni Srbiji in širše po Balkanu.
Izpostavili so rudnika Bor in Majdanpek, kjer rudari kitajsko podjetje Zijin Mining, in poskusno vrtanje kanadskega podjetja Dundee Precious Metals v Homoljskih planinah.
Tudi v Sloveniji?
Opozarjajo, da so se ob lanskem sprejetju evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami tudi v Sloveniji začele priprave na odpiranje novih rudnikov.
Posebej so izpostavili mnenje Geološkega zavoda Slovenije, da bo treba za resnično samooskrbo tudi pri nas odpreti nove rudnike.
Ob tem podajajo primer načrtovanega rudnika litija na avstrijskem Koroškem.
Zaradi spremenjene avstrijske zakonodaje o podzemnem rudarstvu za območja, manjša od 10 hektarjev, tako ocena vplivov na okolje ni potrebna. To je alarm, saj, kot so zapisali, »investitorji, ob podpori vladajočih, pogosto izkoriščajo tovrstne izjeme, saj jim zeleni prehod predstavlja predvsem priložnost za dobiček, ne pa skrb za okolje.«
Pišejo še, da je zeleni prehod »popolnoma podrejen interesom kapitala in namenjen reprodukciji kapitalističnega, patriarhalnega sistema«.
Dodajajo, da je zeleni prehod sicer nujen, a da je treba zastaviti takšnega, ki bo v skladu z dejanskimi potrebami ljudi znotraj omejitev planeta.
Starejše novice
