VIDEO: Od prometnega kaosa do kanala C0, soočenje ljubljanskih kandidatov postreglo z ostrimi besedami: »Če jaz grem, se bodo med sabo pobili«

Kakšna bo Ljubljana po letošnjih lokalnih volitvah? Bo po dveh desetletjih dobila novega župana ali bodo Ljubljančani vodenje prestolnice znova zaupali Zoranu Jankoviću?

V skupini Moji Mediji, katere del so Ljubljanainfo, Sobotainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Gorenjskainfo, Dolenjskainfo in Pomurec, smo skupaj s televizijo IDEA pripravili soočenje kandidatov za župana Mestne občine Ljubljana, na katerem se je pomerilo šest kandidatov, ki jim zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo najboljši volilni rezultat.

Ob aktualnem županu Zoranu Jankoviću, ki kandidira z Listo Zorana Jankovića, so svoje poglede predstavili Luka Mesec iz Levice, Aleš Vrhovec iz Slovenske demokratske stranke, Anton Rop iz liste Ljubljana smo vsi, Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda in Aleš Primc iz stranke Glas za otroke in družino.

Razprava se je hitro spremenila v ostro izmenjavo očitkov. Kandidati so aktualnemu županu očitali prometni kaos, nedostopna stanovanja, težave v zdravstvu in odločitve, pri katerih naj bi bili prebivalci preslišani.

Janković je nasprotno vztrajal, da je Ljubljana v zadnjih dvajsetih letih doživela velik razvoj, in poudarjal številne že izvedene projekte.

Promet duši prestolnico, kandidati pa ponujajo različne rešitve

Prvo veliko vprašanje soočenja je bilo namenjeno prometu.

Podatki kažejo, da se delež poti, ki jih Ljubljančani opravijo z avtomobilom, povečuje, uporaba mestnih avtobusov pa zmanjšuje. Med prebivalci jih 52 odstotkov kot najpogostejše prevozno sredstvo navaja avtomobil, 30 odstotkov pa mestni avtobus.

Janković je zavrnil očitke, da je mesto na takšne prometne razmere nepripravljeno.

Poudaril je, da bo Ljubljanski potniški promet letos po njegovih napovedih prepeljal 38 milijonov potnikov v mestnem in sedem milijonov v medobčinskem prometu. Ob tem je izpostavil tudi razvoj kolesarske infrastrukture.

»V tem času smo naredili 480 kilometrov kolesarskih stez, tako da po celi Ljubljani, v vseh četrtih skupnostih,« je dejal.

Povsem drugače prometne razmere ocenjuje Mesec, ki meni, da se je mesto v preteklosti prometa lotevalo preveč projektno in premalo sistematično.

»Na žalost je Ljubljana mesto, kjer si pogosto najhitreje z avtom,« je opozoril.

Po njegovem bi bilo treba povezati kolesarske poti, povečati pogostost voženj avtobusov, urediti rumene pasove in vzpostaviti krožne avtobusne povezave. Pri velikih prometnih projektih je pozval tudi k realnejšim pričakovanjem.

»Če bomo začeli tukaj govoriti o metrojih in podzemnih železnicah, tudi če se vsi tukaj zmenimo, da se v to gre, tega tudi naslednjih 20 let ne bo,« je dejal.

Metro, tramvaj ali hitrejši avtobusi?

Prav pri dolgoročnih rešitvah so se pokazale pomembne razlike med kandidati.

Boštjančič zagovarja mestno železnico oziroma kombinacijo tramvaja in podzemne železnice v središču Ljubljane. Kratkoročno bi se osredotočil na izboljšanje zanesljivosti in hitrosti mestnega potniškega prometa.

Predlagal je tudi drugačno merjenje uspešnosti avtobusnih povezav, predvsem s spremljanjem potovalnih časov in pogostosti voženj.

Rop je prav tako podprl ponovno proučitev tirnega prometa, med kratkoročnimi ukrepi pa izpostavil ureditev kolesarskih povezav in brezplačen prevoz do Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Vrhovec je opozoril, da kolesarjenje ne more biti rešitev za vse prebivalce.

»Kolesarjenje v Ljubljani je privilegij. Ta privilegij imamo tisti, ki smo v ožjem mestnem ali pa v širšem mestnem obroču, in pa tisti, ki smo zdravi,« je povedal.

Zavzel se je za uvedbo tramvaja in dodatne parkirne zmogljivosti, med drugim za gradnjo parkirne hiše pod Ljubljanskim gradom.

Primc je bil do dosedanje prometne politike še ostrejši.

»Zoran Janković s svojimi večinami v mestnem svetu v 20 letih iz ljubljanskega prometa naredil kaos,« je dejal.

Rešitev vidi v hitri mestni železnici, pri čemer bi tovorni železniški promet preusmeril iz središča mesta in obstoječe tire namenil mestnemu prevozu.

Janković je medtem napovedal, da bodo 9. novembra predstavili novo prevozno sredstvo, cestni vlak oziroma avtobus z zmogljivostjo 250 potnikov.

Stanovanja postajajo nedosegljiva, Vrhovec obljublja 3000 novih na leto

Ena najpomembnejših tem soočenja je bila stanovanjska kriza. Za nakup rabljenega stanovanja, velikega 60 kvadratnih metrov, bi moral povprečno plačani zaposleni v Ljubljani nameniti približno 14 let celotne neto plače, ne da bi denar porabil za karkoli drugega.

Mesec je opozoril, da so se stanovanja od leta 2020 po njegovih navedbah podražila za 70 odstotkov.

»Cene stanovanj in stanovanjski trg je občini ušel v zadnjih 20 letih povsem iz rok,« je ocenil.

Med ključnimi ukrepi je navedel omejevanje kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom, aktivacijo praznih stanovanj in gradnjo novih stanovanjskih sosesk.

Čeprav podpira omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni letno, bi jo v določenih delih mesta še zaostril, na 30 dni.

Vrhovec je predstavil precej ambicioznejšo številčno zavezo.

»Moja zaveza je, 3000 stanovanj mora biti Ljubljana absolutno sposobna sproducirati, od tega 500 najemnih,« je dejal.

Večji del novih stanovanj bi bil namenjen lastništvu, gradnjo pa bi spodbujal z javno-zasebnimi partnerstvi, stanovanjskimi zadrugami in vključevanjem zasebnega kapitala.

Ob tem je kritiziral Mesečeve in Boštjančičeve obljube ter jima očital, da kot člana prejšnje vlade nista uresničila napovedi o stanovanjski gradnji.

Rop napoveduje 2000 študentskih sob, Primc bi sprostil gradnjo mansard

Rop je opozoril, da zgolj povečanje števila novogradenj še ne pomeni dostopnejših stanovanj. Po njegovem bi moralo mesto bistveno več pozornosti nameniti javnim neprofitnim stanovanjem in regulaciji stanovanjskega trga.

Kot enega hitreje izvedljivih ukrepov je izpostavil gradnjo 2000 študentskih sob, s čimer bi lahko sprostili tudi del zasebnega najemnega trga.

Primc je medtem predlagal spremembo mestnih prostorskih pravil, ki omejujejo urejanje stanovanj na podstrešjih. Prepričan je, da bi lahko z omogočanjem mansardnih stanovanj razmeroma hitro pridobili več tisoč dodatnih stanovanj.

Janković je odgovarjal, da so visoke cene stanovanj problem, vendar rešitev vidi predvsem v povečanju ponudbe. Kot primer je navedel območje ob Šmartinski cesti, kjer naj bi prostorski načrti omogočali gradnjo 11.000 stanovanj.

Obenem je poudaril, da je mesto v iztekajočem se mandatu po njegovih navedbah dodelilo 3300 stanovanj prosilcem s čakalnih seznamov.

Boštjančič je dodal, da bi bilo treba za stanovanjsko gradnjo učinkoviteje uporabiti tudi državna zemljišča, med drugim območje vojašnice v Šentvidu.

Kanal C0 zanetil enega najostrejših sporov

Še bolj kot stanovanjska politika je razpravo razvnelo vprašanje kanala C0. Gre za projekt, ki že dlje časa razdvaja del ljubljanske javnosti in je postal tudi eno osrednjih vprašanj letošnje volilne kampanje.

Janković je vztrajal, da je projekt zakonit in strokovno izveden.

»Za vso traso imamo gradbena dovoljenja pravnomočna, tako da je kanal v celoti narejen,« je poudaril.

Dodal je, da je bil projekt deležen podpore več zaporednih vlad in da nasprotniki neupravičeno vztrajajo pri očitkih o nezakonitosti.

Primc je nastopil bistveno ostreje. Opozoril je na nevarnost za pitno vodo ter županu očital, da je projekt izvajal kljub nasprotovanju civilne družbe.

»Zoran Janković je ta projekt peljal nezakonito od samega začetka, z glavo skozi zid,« je dejal.

Poudaril je, da bi bilo treba poiskati drugačno rešitev za odvajanje odpadnih voda in zaščititi vodne vire.

Vrhovec je kanal C0 označil za enega od projektov, ki bi jih bilo treba nemudoma ustaviti. Poleg njega nasprotuje še načrtovani sežigalnici in posegom, povezanim s tržnico.

Bo morala Ljubljana vračati evropske milijone?

Mesec je ocenil, da je projekt kanala C0 postal simbol napačnega načina odločanja.

»Na žalost je v mojih očeh to simptom politike, kako se je šlo z glavo skozi zid, mimo okoljskih dovoljenj, mimo protestov, civilnih iniciativ,« je dejal.

Opozoril je tudi na možnost vračanja evropskih sredstev. Po njegovih navedbah je februar 2027 pomemben rok, do katerega bo treba z Evropsko komisijo poiskati rešitev. Kot eno od možnosti je navedel podaljšanje roka, da Ljubljana ne bi izgubila približno 70 milijonov evrov.

Rop je šel še dlje. Ocenil je, da projekt zaradi vprašanj okoljskih vplivov verjetno ne bo uspešno zaključen, finančne posledice pa bi po njegovi oceni lahko dosegle približno 80 milijonov evrov.

Takšen razplet bi lahko občutno omejil sredstva za druge mestne projekte.

Boštjančič je nasprotno opozoril, da gre za objekt, ki je že zgrajen, zato bi se morali mesto in država osredotočiti na njegovo dokončanje ter ohranitev evropskega financiranja.

Pri tem je priznal, da bi bila morda drugačna trasa primernejša, vendar poudaril, da projekt po njegovem ne bi smel postati žrtev političnega obračunavanja.

Janković je nasprotnikom očital zavajanje.

»Tole poslušam jaz pred vsako sejo mestnega sveta, ko gospod Primc pripelje avtobus 80 ljudi in tam afne guncajo pred sejo mestnega sveta,« je odvrnil.

Ljubljančani brez osebnega zdravnika, kandidati s številnimi obljubami

Pomemben del soočenja je bil namenjen tudi zdravstvu. Janković je poudaril, da občina sprejema ukrepe za privabljanje zdravnikov, med drugim s štipendijami in zagotavljanjem stanovanj.

Po njegovih navedbah se je število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika zmanjšalo s 34.000 na 24.000.

Napovedal je tudi prihod petih novih zdravnikov družinske medicine, ki bodo vpisovali nove paciente.

Primc je predstavil drugačno oceno razmer. Opozoril je, da je bilo leta 2022 po njegovih navedbah brez osebnega zdravnika približno 15.000 ljudi, problem pa se je medtem še povečal.

Županu je očital, da v dveh desetletjih ni ustrezno poskrbel za dostopnost zdravstvenih storitev.

Vrhovec je zagovarjal krepitev zdravstvene mreže s koncesijami in ponovno obuditev zamisli o mestni bolnišnici.

Rop je prav tako opozoril na pomanjkanje osebnih zdravnikov in pediatrov, Mesec pa je poudaril, da mora občina aktivneje sodelovati pri zagotavljanju dostopnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Brezplačni vrtci in več denarja za mestne četrti

Mesec je med odmevnejšimi predvolilnimi obljubami izpostavil brezplačne vrtce. Ocenil je, da bi takšen ukrep stal do 30 milijonov evrov.

Prepričan je, da bi morala Ljubljana kot prestolnica pokazati zgled tudi drugim občinam. Pomemben del njegovega programa predstavlja tudi drugačen način upravljanja mesta.

Za četrtne skupnosti bi namenil pet odstotkov občinskega proračuna, s čimer bi prebivalci dobili več neposrednega vpliva na odločitve v svojih soseskah.

Boštjančič je prav tako podprl večjo vlogo četrtnih skupnosti. Opozoril je, da se za njihove odločitve danes po njegovih navedbah namenja le 0,15 odstotka mestnega proračuna.

Primc pa je napovedal participativni proračun, v okviru katerega bi vsaki četrti namenili milijon evrov.

Janković bi mesto še naprej vodil enako, nasprotniki zahtevajo spremembe

Eno najizrazitejših razhajanj se je pokazalo pri vprašanju, kakšnega župana Ljubljana sploh potrebuje. Na vprašanje, kaj bi v načinu vodenja mesta spremenil, če bi bil znova izvoljen, je bil Janković jasen.

»Način vodenja bi ostal isti, kajti to vse pripravlja izjemno dobra, najboljša ekipa, ki jo ima ta država,« je odgovoril.

Prav ta izjava je sprožila ostre odzive.

Rop je ocenil, da se je odločanje o razvoju mesta v zadnjih dveh desetletjih preveč skoncentriralo v rokah župana in ozkega kroga njegovih sodelavcev. Zato zagovarja omejitev županskih mandatov na tri zaporedne mandate.

»Mislim, da je pravzaprav že primer Ljubljane zelo jasen, da je dobro, če omejimo županske mandate,« je dejal.

Vrhovec je ocenil, da je prav aktualni župan največja ovira za spremembe.

»V resnici, odkrito rečeno, vsi, ki tukaj sedimo, pa seveda cela Ljubljana, imamo samo en problem. Po vsem, kar je bilo danes rečeno, obstaja možnost, da se vsi ostali dogovorimo, sedanji župan pa pooseblja ta problem,« je povedal.

Mesec je medtem poudaril, da Ljubljana potrebuje bolj vključujoč način vodenja.

»Treba je končati z enoosebnim vodenjem,« je dejal in dodal, da je treba prebivalcem omogočiti več soodločanja.

Boštjančič je poudaril pomen kompetentnih sodelavcev, poslušanja različnih mnenj in prevzemanja odgovornosti.

Janković je kritike zavrnil in spomnil, da je mesto v njegovih mandatih izvedlo številne projekte. Po njegovih navedbah jih je bilo 2600, od tega 2200 zunaj mestnega središča.

Od očitkov o kaosu do opozoril pred novimi političnimi delitvami

Razprava ni ostala omejena na komunalna, prometna in razvojna vprašanja. Kandidati so večkrat posegli tudi na področje državne politike.

Vrhovec in Primc sta Mescu ter Boštjančiču očitala neizpolnjene obljube iz časa prejšnje vlade, predvsem na stanovanjskem področju.

Mesec je očitke zavrnil in opozoril na vzpostavitev sistema financiranja stanovanjske gradnje ter druge sprejete reforme.

Boštjančič pa je izrazil nasprotovanje prenašanju ostrih političnih delitev z državne ravni v prestolnico.

»Ljubljana je enotna, Ljubljana je povezana in jaz mislim, da taka politika v Ljubljano ne sme priti,« je dejal.

Janković se je proti koncu soočenja odzval še na očitke o prihodnjih političnih zavezništvih.

Pri tem je parafraziral pokojnega predsednika države Janeza Drnovška in namignil, da bi se njegovi politični nasprotniki brez skupnega nasprotnika težko dogovorili.

»Če jaz grem, se bodo med sabo pobili,« je dejal.

Šest kandidatov, šest pogledov na Ljubljano leta 2030

Po več kot uri ostre razprave so morali kandidati za konec v eni besedi oziroma kratki besedni zvezi opisati Ljubljano, kakršno si želijo leta 2030.

Boštjančič je izbral besedno zvezo »Ljubljana, novo poglavje«, Primc si želi »prijazno, sočutno, solidarno« mesto, Janković pa je odgovoril zgolj z besedo »ljubljena«.

Mesec si želi »Ljubljane, ki si jo lahko privoščimo«, Rop pa je svoja pričakovanja povzel z besedami »dostopna, solidarna, Ljubljana smo vsi«.