Nominacija izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na UNESCO Seznam svetovne dediščine je prejela pozitivno oceno Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja.
Slovenija je nominacijo v uradni postopek vložila konec januarja 2020. Na podlagi strokovnega vrednotenja dosjeja, terenskega obiska in dodatnih informacij, ki jih je Slovenija posredovala novembra 2020 in februarja 202, je Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja potrdil utemeljenost predloga za vpis vseh predlaganih sestavnih delov nominacije na podlagi zahtevanih kriterijev.
Kaj pravi Mednarodni svet o spomenikih in spomeniških delih Plečnika?
Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani je Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico.
Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov - mestnih trgov, parkov, ulic, promenad, nabrežij in mostov reke Ljubljanice - in javnih ustanov - Nacionalna univerzitetna knjižnica, pokopališki kompleks Žale, cerkvi sv. Frančiška Asiškega in sv. Mihaela ter tržnice, ki so občuteno integrirani v obstoječe urbane, kulturne in naravne kontekste ter sledijo potrebam prebivalcev.
Izbrane spomenike, spomeniška območja in celote v središču in predmestju Ljubljane odlikuje poseben arhitekturni jezik, ki vzpostavlja vez s preteklostjo, nove izvirne in ekonomične intervencije pa skupaj gradijo identiteto mesta.
Po mnenju Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja je Plečnikov pristop utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja in trenutno manj zastopan na Seznamu svetovne dediščine.
Kot primerni so označena avtentičnost in celovitost predlaganih del, njihovo stanje ohranjenosti, pravna zaščita in upravljanje.
Prepoznana je sistematična skrb za dediščino, odgovornost pristojnih institucij in sodelovanje različnih deležnikov, dodana pa so priporočila glede presoje razvojnih projektov tako v osrednjem kot v vplivnih območij posamičnih delov serije.
V sklepnem delu poročila Odboru za svetovno dediščino UNESCO priporoča vpis nominiranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani na Seznam svetovne dediščine.
Znano bo julija
Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavlja 21 držav članic, bo pod kitajskim predsedovanjem potekalo v drugi polovici julija prek spleta.
Zasedanje organizira Center za svetovno dediščino kot osrednje telo za koordinacijo Konvencije o svetovni dediščini.
Odbor je pri svojem odločanju neodvisen, praviloma pa sledi strokovnim priporočilom posvetovalnih teles Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja, Svetovne zveze za varstvo narave in Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja.
Članice medvladnega odbora bodo razen o nominacijah za vpis odločale še o vrsti vsebinskih vprašanj, povezanih z varovanjem kulturne in naravne dediščine. Med najpomembnejšimi so poročila o stanju ohranjenosti spomenikov in spomeniških območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine.
Na Seznamu svetovne dediščine poleg kolišč na barju in živega srebra v Idriji, še Plečnik
Nominacijo izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani je pod vodstvom Ministrstva za kulturo pripravljala delovna skupina strokovnjakov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljana in zunanjih sodelavcev, v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter v sodelovanju z lokalnimi zavodi, lastniki in upravljavci Plečnikove dediščine.
Slovenija ima trenutno na Seznamu svetovne dediščine štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine. S pričakovano pozitivno odločitvijo Odbora za svetovno dediščino se bodo kulturni dediščini živega srebra v Idriji in prazgodovinskim koliščem na Igu na Ljubljanskem barju na Seznamu svetovne dediščine pridružila tudi dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.