Podnebne spremembe segrevajo slovenske reke, zaradi česar so ogrožene ribje populacije, ponekod pa so morali začasno omejiti tudi ribolov.
Slovenske reke se vse pogosteje soočajo z visokimi temperaturami vode in nizkimi pretoki, kar pomembno spreminja življenjske razmere za ribe in druge vodne organizme.
Kot opozarja Zavod za ribištvo Slovenije, se na najbolj prizadetih vodotokih zato kot eden od ukrepov sodobnega ribiškega upravljanja začasno omejuje tudi ribolov.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da so bile povprečne letne temperature slovenskih rek leta 2024 za 1,1 stopinje Celzija višje od povprečja obdobja med letoma 1991 in 2020. Največja odstopanja so zabeležili avgusta, ko so temperature rek dolgoletno povprečje presegle za kar 2,6 stopinje Celzija.
Temperature rek vse bolj odstopajo od povprečja
Sladkovodni ekosistemi sodijo med najbolj občutljive na podnebne spremembe. Dolgotrajni vročinski valovi in nizki pretoki zvišujejo temperaturo vode, zmanjšujejo količino raztopljenega kisika ter omejujejo življenjski prostor rib.
Agencija za okolje v okviru državnega hidrološkega monitoringa temperaturo vode spremlja na 185 vodomernih postajah po Sloveniji. Zbrani podatki kažejo, da se slovenske reke segrevajo, kar predstavlja vse večji izziv za ohranjanje njihovih ekosistemov.
Zakaj visoke temperature ogrožajo ribe?
Ko se voda segreva, lahko zadrži manj kisika. Hkrati se ribam zaradi višjih temperatur pospeši presnova, zato potrebujejo več kisika ravno v času, ko ga je v vodi najmanj.
Nizki pretoki razmere še poslabšajo. Vodotoki se hitreje segrevajo, ribam pa ostane manj hladnejših območij, kamor bi se lahko umaknile.
Posledice so večji fiziološki stres, večja dovzetnost za bolezni, slabša uspešnost razmnoževanja in večja smrtnost.
Med najbolj ogroženimi sta potočna postrv in lipan
Najbolj občutljive so domorodne hladnovodne vrste, med njimi potočna postrv in lipan, ki sta prilagojena hladnim vodam z veliko kisika.
Pri potočni postrvi se zgornja temperaturna meja tolerance giblje med 15 in 18 stopinjami Celzija, dolgotrajna izpostavljenost temperaturam okoli 24 stopinj Celzija pa zanjo pomeni letalno mejo. Podobno velja za šarenko, pri kateri dolgotrajna izpostavljenost temperaturam okoli 26 stopinj Celzija prav tako predstavlja zgornjo mejo.
Čeprav se ribe ob vročini umikajo v hladnejše pritoke, globlje tolmune in zasenčene dele vodotokov, dolgotrajni vročinski valovi pogosto presežejo tudi zmogljivost teh naravnih zatočišč.
Zaradi vročine ponekod omejujejo tudi ribolov
Velik del športnega ribolova v Sloveniji poteka po načelu »ujemi in spusti«, pri katerem ribič ulovljeno ribo živo vrne v reko.
V običajnih razmerah takšen način ribolova ne ogroža ribjih populacij.
V času dolgotrajnih vročinskih valov pa so ribe zaradi visokih temperatur vode, nizke vsebnosti kisika in nizkih pretokov bistveno bolj občutljive, zato na najbolj prizadetih vodotokih začasno omejujejo tudi ribolov po tem načelu.
Sava Bohinjka opozarja na prihodnje izzive
Kot izpostavlja zavod za ribištvo, je bila Sava Bohinjka letos prvi vodotok v Sloveniji, na katerem je bilo zaradi izjemno neugodnih razmer treba začasno omejiti ribolov.
Čeprav gre za alpsko reko, podnebne spremembe, vse večji turistični pritiski in drugi posegi v prostor vse bolj poslabšujejo življenjske razmere za hladnovodne vrste.
Potrebni bodo dolgoročni ukrepi
Na stanje ribjih populacij poleg segrevanja voda vplivajo tudi regulacije strug, zmanjševanje obrežne vegetacije, hidroenergetske ureditve, onesnaženje, invazivne tujerodne vrste, bolezni in plenilski pritisk ribojedih živali.
Na Zavodu za ribištvo Slovenije opozarjajo, da bodo ob napovedanih pogostejših vročinskih valovih in daljših obdobjih nizkih pretokov poleg začasnih omejitev ribolova potrebni tudi dolgoročni ukrepi za izboljšanje habitatov, če želimo ohraniti zdrave sladkovodne ekosisteme.
