Luki Korenčiču smo zastavili težko vprašanje. Z ostalimi ni imel težav

Luka Korenčič velja za sila zabavnega komika, igralca, improvizatorja in masterchefa, ki vedno skrbi za zabavo vzdušje. Kjer je Luka, tam je smeh. Znan Ljubljančan nam je zaupal svoj pogled na slovensko prestolnico, razkril, kje ga največkrat lahko srečamo, delil pa je tudi svoj najljubši spomin vezan na Ljubljano.

Ste avtohtoni Ljubljančan? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Avtohton, pot se je začela takoj po rojstvu.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»Priložnostno posedanje, vsako priložnost izkoristimo, da se usedemo na pijačo, idealno zunaj in malo pokramljamo.«

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Hmm, težko vprašanje, bi rekel, da morda ta da se nam stalno nekam mudi. Ne mudi se nam, samo delo radi bi delo zaključili … in se v miru usedli.«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Se mi zdi, da po mestnih sprehodih obhodih, Ljubljančani se radi sprehajamo, kramljamo in vmes kaj dobrega pojemo. (smeh)«

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»Kot ga je že Trubar označil, je eden bolj knjižnih. Je pa res od takrat preteklo že nekaj časa. Ljubljanski naglas je meščanski, mladinski, mednarodni … odvisno s kom, kje in kdaj se pogovarjaš. (smeh)«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Pogled na Prešer'ca, Tromostovje in grad.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»Vse zimzelene pesmi, kot so Naš mali avto, Čez Šuštarski most, Na vrh nebotičnika …«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Uf, vsakemu privoščim športni uspeh in fer igro, nisem pa kaj dosti navijača. Pogledam pa seveda olimpijske igre in svetovna prvenstva, no, vsaj eno tekmo. (smeh)«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Kot ulični igralec lahko zagotovim, da je Ljubljana ena velika kulturna ustanova. Na zadnje sem obiskal prenovljeni Center Rog in bil navdušen.«

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»Roparski film, tipa Ocenovih 11. Pestrost mesta ponuja nešteto možnosti. In pa zombiji, zombi film bi tudi lahko posneli!«

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Petkovškovo nabrežje, Trubarjeva ulica in mestna tržnica.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Spomladi 2024.«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Kam ne? (smeh) Rad običem TaBar, Veganiko, Hoodburger, Malo Teraso, Olimpija burek, Abi Falafel, Dubočico, Vegaši, KodilaLJ. Sladice vedno dobim v Ateljeju Karim, sladoled v Cacao, topel napitek nekje na ljubljanski tržnici. Zabava je pa vedno najboljša med lokali na ulicah in kasneje na Metelkovi.«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Prešer'c, Tromostovje, Ljubljanica in grad.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»Aplikacija Urbana (smeh). Ne razumem, kako je vsak ne uporablja, peš, kolo, avtobus, vedno prav pride.«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Mesto so ljudje in Ljubljana je s svojimi aktivnimi prebivalci lepo mesto, kjer skušamo ustvariti boljšo družbo za vse – počasi, a vztrajno.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?

»Promet, več zelenja po ulicah, več avtobusov, manj avtomobilov in več pasjih parkov!«

Katera je oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»Najbolš je met kolo, zapomni si to …« Verz iz pesmi Najbolš je met kolo v predstava Lenart in Lena v Pionirskem domui.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Zadnjih deset let je to kar lepo naš ljubljanski župan, glasbenik Magnifico in Ivan, ki na Prešernovem trgu prodaja časopis Kralji ulice.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Najbolj pogosto srečam raperja Zlatka. Drugače pa v Ljubljani znanih obrazov res ne manjka. No, Vlada Kreslina res malokrat vidim na ulici.«

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Se zgodi, morda v časih aktualnih TV oddaj bolj pogosto. (smeh)«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»Cel film, galerija spominov … Kako sem skakal v Ljubljanico, kako smo ljudi premikali v predstavah Ane Desetnice, skakali na koncertih v Križankah, kleli nad komarji in uživali v dobri družbi na mestni promenadi, zaspali na travniku v Tivoliju in se streznili nekje na Bavarskem dvoru.«