V urbanih okoljih živi tri četrtine Evropejcev, nevarnim stopnjam onesnaženosti zraka pa je izpostavljena večina.
Konec meseca je Evropska agencija za okolje objavila najnovejšo preglednico kakovosti zraka v evropskih mestih, in sicer jih je razvrstila na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev (PM 2,5) v letih 2022 in 2023. Ljubljana se je med 372 mesti znašla v zadnji šestini.
Natančneje: prestolnica Slovenije se je uvrstila na 310. mesto in s tem v krog 71 držav s slabo kakovostjo zraka, kar pomeni koncentracijo drobnih delcev nad 15,1 mikrogramov na kubični meter zraka.
Koncentracija v Ljubljani ne presega močno tega števila, saj je imela koncentracijo drobnih delcev 15,4 mikrograma na kubični meter zraka.
Izboljšana kakovost zraka
Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da je v Ljubljani zrak danes veliko bolj čist kot pred desetletji.
»S številnimi ukrepi na področju energetike in prometa smo kakovost zraka občutno izboljšali. Na vseh merilnih mestih so vrednosti posameznih parametrov pod mejnimi vrednostmi, izjema so občasna preseganja delcev v času kurilne sezone, kar gre v večji meri pripisati individualnim kuriščem, predvsem na obrobju mesta in tudi v primestnih občinah.
Znotraj urbanega dela mesta imamo zelo učinkovit daljinski sistem ogrevanja (vročevod in plinovod), na katerega je priključenih že več kot 64.500 objektov (okoli 81 odstotkov).«
Le en parameter
Mejne vrednosti za posamezne parametre so predpisane v zakonodaji. Meritve, ki jih izvajata tako Agencija Republike Slovenije za okolje in Mestna občina Ljubljana, pa, kot so sporočili z mestne občine, »temeljijo na akreditiranih in standardiziranih metodah in merilnikih«.
Omenjena preglednica kakovosti zraka Evropske agencije za okolje jih ni prepričala, ker temelji zgolj na enem parametru, to je delcih PM 2,5.
»Pri čemer je veliko neznank o tem, kako so prišli do povprečnih letnih vrednosti omenjenega parametra. Po temeljitem pregledu razpoložljivih podatkov je namreč razvidno, da vrednosti, ki so pripisane posameznemu mestu, temeljijo na zelo različnih izhodiščih.
Na primer: za Ljubljano razpolagajo s tremi merilnimi mesti v upravljanju Agencije RS za okolje, pri čemer ima ena postaja status prometne postaje, drugi dve status zaledne postaje. Izmerjene vrednosti prometne postaje so praviloma višje (slabša kakovost zraka), ker so merjene neposredne emisije iz prometa.
V našem primeru gre za postajo na s prometom najbolj obremenjeni Celovški cesti, zaledni merilni postaji pa sta locirani na Agenciji RS za okolje in na Viču, v neposredni bližini Ceste v Mestni log.
Za številna druga obravnavana mesta pa so uporabili zgolj eno merilno mesto in še to zaledno. Ali pa so uporabili 10 merilnih mest, pri čemer sta dve merilni mesti prometni, druge pa zaledne.
Povprečna vrednost v takem primeru je seveda občutno nižja. Skratka, trdimo, da mesta niso obravnavana z enakimi standardi, niti niso primerljive vrednosti zalednih merilnih postaj,« so še poudarili.
