Voda, pravočasno odstranjevanje napadenih delov in koristne žuželke so lahko pomembni zavezniki v boju proti listnim ušem.
Listne uši sodijo med pogoste škodljivce na vrtnih, okrasnih in sobnih rastlinah. Najraje se zadržujejo na mladih poganjkih in spodnji strani listov, kjer sesajo rastlinske sokove. Njihovo prisotnost lahko razkrijejo zvijanje ali deformacije listov ter lepljiva medena rosa, ki privablja mravlje in lahko spodbuja razvoj sajaste plesni.
Barva listnih uši je različna, zato zgolj po njej ni mogoče sklepati, ali je rastlina napadena. Pomembneje je redno pregledovati mlade poganjke, stebla in predvsem spodnjo stran listov.
Populacija listnih uši se namreč lahko hitro poveča, zato je zgodnje ukrepanje precej lažje kot zatiranje že močno razširjene kolonije.
Najprej lahko poskusite kar z vodo
Če je uši malo, uporaba insekticida praviloma ni prvi korak. Ena najpreprostejših možnosti je, da jih z rastline speremo z močnejšim curkom vode. Pri trdnejših rastlinah jih lahko curek fizično odstrani z listov in poganjkov, hkrati pa spere tudi medeno roso.
Pri občutljivejših rastlinah je seveda potrebna previdnost, da curek ne poškoduje mladih poganjkov, cvetov ali listov. Postopek je po potrebi mogoče ponoviti, močneje napadene liste in poganjke pa odstraniti.
Pomagajo lahko tudi mila in olja
Če voda ne zadostuje, so med manj tveganimi možnostmi insekticidna mila in vrtnarska olja. Delujejo predvsem ob neposrednem stiku s škodljivci, zato mora pripravek doseči tudi uši na spodnji strani listov. Pri uporabi je treba upoštevati navodila proizvajalca, saj so lahko nekatere rastline na tovrstne pripravke občutljive.
Med rastlinskimi možnostmi se uporablja tudi olje nima. Tudi pri njem velja, da »naravno« še ne pomeni povsem neškodljivo. Pripravki lahko vplivajo tudi na druge žuželke, zato je pomembna pravilna in ciljno usmerjena uporaba.
Pri doma pripravljenih mešanicah je potrebna še dodatna previdnost. Namesto poljubnih koncentracij mila ali drugih sestavin je varneje uporabiti registriran pripravek in se držati navodil na etiketi, saj lahko neustrezna koncentracija poškoduje rastlino.
Na vrtu imate tudi naravne pomočnike
Vsaka listna uš še ne pomeni, da je treba rastlino nemudoma poškropiti. Listne uši imajo številne naravne sovražnike, med katerimi so pikapolonice, tenčičarice, ličinke trepetavk in nekatere parazitske osice.
Prav zato lahko širokospektralni insekticidi povzročijo tudi neželen učinek. Poleg škodljivcev prizadenejo organizme, ki pomagajo ohranjati njihovo število pod nadzorom.
Cvetoče rastline, ki v različnih delih sezone zagotavljajo nektar in cvetni prah, lahko na vrt privabljajo koristne žuželke.
Rastline redno pregledujte
Pri listnih ušeh je zato pomembno predvsem pravočasno odkrivanje. Posebno pozornost je smiselno nameniti mladim poganjkom in spodnjim stranem listov. Če opazimo le nekaj uši, jih je mogoče odstraniti z vodo ali skupaj z močneje napadenimi deli rastline.
Pri večjih in že dobro razvitih rastlinah manjše število listnih uši pogosto ne povzroči večje škode. Če pa se njihovo število močno poveča in preprostejši ukrepi ne pomagajo, pridejo v poštev ustrezni pripravki za zatiranje škodljivcev.
Pri izbiri in uporabi je treba vedno preveriti, ali je sredstvo primerno za konkretno rastlino, pri užitnih rastlinah pa dosledno upoštevati tudi vsa navodila glede uporabe.
