V Sloveniji do petka poteka mednarodna kampanja s sloganom »Zdravila niso bonboni«, ki ljudi ozavešča o varni uporabi zdravil brez recepta.
Čeprav so ta prosto dostopna v lekarnah, njihova nepravilna uporaba ni brez tveganj. Med možnimi posledicami so prebavne motnje, zaspanost, alergijske reakcije, nevarne kombinacije z zdravili na recept, podvajanje učinkovin ali celo prikrivanje resnejših bolezni. Posebej ranljive skupine so otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič opozarja, da je med ljudmi razširjeno zmotno prepričanje, da so zdravila brez recepta neškodljiva. Zaradi tega se pogosto uporabljajo predolgo ali v previsokih odmerkih, tipičen primer pa so analgetiki.
Po njenih besedah so ta zdravila namenjena predvsem kratkotrajnemu lajšanju težav, zato naj se bolniki ob dvomih vedno posvetujejo s farmacevtom ali zdravnikom. Farmacevti lahko pacientom pomagajo razumeti navodila, opozorijo na možne neželene učinke in preverijo, ali obstaja nevarnost kombinacije z drugimi zdravili.
Gre za prvo skupno pobudo držav članic Evropske unije na področju varne rabe zdravil brez recepta, ki je nastala na pobudo vodij agencij za zdravila. V Sloveniji jo vodi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.
Ključni nasveti, ki jih strokovnjaki izpostavljajo, so jasni: vedno preberite navodila za uporabo, preverite učinkovino, zdravila uporabljajte le krajši čas in ob negotovosti poiščite strokovni nasvet.
Neželeni učinki in pomen poročanja
Vsako zdravljenje z zdravili prinaša določena tveganja. Popolnoma varnega zdravila ni, opozarjajo strokovnjaki. Čeprav se varnost zdravil preverja že pred dovoljenjem za promet, se nekateri neželeni učinki in interakcije pokažejo šele ob redni uporabi v klinični praksi. Zato so poročila zdravstvenih delavcev in bolnikov ključnega pomena za oceno tveganja.
»O domnevnem neželenem učinku zdravila lahko poroča tudi bolnik sam, njegov skrbnik ali negovalec. Vendar pa svetujemo, da se pacienti ob težavah najprej pogovorijo s farmacevtom ali zdravnikom,« dodaja Potočnik Benčič.
Vloga lekarn v Sloveniji
V državi deluje 354 lekarn na primarni ravni in 27 bolnišničnih lekarn. Njihova temeljna naloga je zagotavljanje kakovostne in varne preskrbe z zdravili ter svetovanje pacientom in zdravstvenim delavcem. Ob tem lekarne izvajajo tudi farmacevtsko obravnavo pacientov, s katero pomagajo ohranjati zdravje ter dosegati klinične, humanistične in ekonomske izide zdravljenja.
