Polarni vrtinec je letos oslabel nenavadno zgodaj, smer njegovih vetrov pa se je celo obrnila. Znanstveniki govorijo o najzgodnejši doslej zabeleženi motnji stratosferskega polarnega vrtinca.
Visoko nad Arktiko kroži ogromna masa hladnega zraka, ki jo poznamo kot polarni vrtinec. Ta se med letom krepi, slabi in spreminja obliko. Kadar pride do njegove motnje, se lahko spremenijo vremenske razmere na velikem delu severne poloble.
Prav to se dogaja letos. Trenutna opazovanja kažejo, da je polarni vrtinec oslabel nenavadno zgodaj, smer njegovih vetrov pa se je celo obrnila.
Dogodek je pritegnil pozornost znanstvenikov, saj gre za pojav, ki ga doslej v tako zgodnjem obdobju še niso zabeležili.
Znanstveniki: Česa takšnega še nismo zabeležili
»Kolikor nam je znano, je to najzgodnejša motnja stratosferskega polarnega vrtinca, ki je bila doslej zabeležena,« sta za tiskovno agencijo AFP povedala Tim Stockdale in Frederic Vitart iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF).
Francoska meteorološka služba Météo-France je dogajanje opisala kot »nekaj doslej nezabeleženega«.
Čeprav znanstveniki še ne vedo, kako bo motnja vplivala na prihajajočo zimo, opozarjajo, da lahko takšen razvoj dogodkov poveča možnost izrazitejših prodorov hladnega zraka.
Bi lahko ledeni zrak dosegel tudi Evropo?
Judah Cohen, klimatolog z ameriškega Massachusetts Institute of Technology (MIT), je za AFP pojasnil, da zgodnja oslabitev polarnega vrtinca »znatno povečuje možnost prodorov hladnega zraka na območja, kjer se nahaja večina gosto poseljenih središč severne poloble, vključno z ZDA, Evropo in vzhodno Azijo«.
To pomeni, da bi lahko motnja vplivala tudi na vremenske razmere v Evropi.
Vendar to še ne pomeni, da Evropo zagotovo čaka izjemno mrzla zima. Motnja polarnega vrtinca poveča možnost prodorov hladnega zraka, ne zagotavlja pa jih.
Kaj sploh je polarni vrtinec?
Polarni vrtinec je ogromen pas hladnega zraka z nizkim zračnim tlakom, ki kroži okoli severnega pola v nasprotni smeri urinega kazalca. Nahaja se približno deset do 50 kilometrov nad Zemljinim površjem.
Tesno je povezan s curkovnim tokom oziroma jet streamom, pasom močnih vetrov, ki poteka pod njim.
Curkovni tok predstavlja mejo med hladnim arktičnim zrakom in toplejšim zrakom iz tropskih ter subtropskih območij.
Kadar je polarni vrtinec stabilen, ima lahko obliko pravilnega, tesno sklenjenega kroga. Takrat pozimi najhladnejši zrak večinoma ostaja okoli severnega pola.
Ko vrtinec oslabi ali spremeni obliko, lahko postane bolj valovit. Spremembe lahko vplivajo na ozračje pod njim in premaknejo curkovni tok.
Če se ta izraziteje usmeri proti jugu, lahko omogoči prodor ledenega arktičnega zraka v južnejše kraje.
Kaj je povzročilo nenavadno dogajanje?
Eden najpomembnejših pojavov, ki lahko zmotijo polarni vrtinec, je tako imenovano nenadno stratosfersko segrevanje.
Pri tem se temperature v polarni stratosferi v samo nekaj dneh močno zvišajo. Posledično oslabijo močni zahodni vetrovi, ki sestavljajo polarni vrtinec.
Takšna motnja lahko vrtinec premakne z običajnega položaja nad severnim polom, ga razdeli na več ločenih vrtincev ali celo povzroči spremembo smeri vetrov.
Prav spremembo smeri zahodnih vetrov znanstveniki opažajo ob trenutnem dogodku.
Polarni vrtinec lahko za okrevanje potrebuje več tednov.
Podobna motnja je leta 2021 prispevala h katastrofalnemu mrazu
Kako resne so lahko posledice motenj polarnega vrtinca, kaže dogajanje v ameriški zvezni državi Teksas februarja 2021.
Takrat je ena od predhodnih motenj prispevala k izjemnemu hladnemu valu. Temperature so več kot teden dni ostajale pod lediščem.
Mraz je povzročil obsežne prekinitve oskrbe z električno energijo, posledice pa so bile tragične. Umrlo je več sto ljudi.
Vendar znanstveniki opozarjajo, da takšnega scenarija ni mogoče samodejno pričakovati ob vsaki motnji polarnega vrtinca.
Britanska meteorološka služba Met Office poudarja, da spremembe polarnega vrtinca zgolj povečajo verjetnost določenih vremenskih razmer. Ne delujejo kot stikalo, ki bi hladno vreme preprosto vklopilo ali izklopilo.
Na končno vreme vplivajo tudi drugi atmosferski vzorci.
Pomembno vlogo bi lahko imel tudi El Niño
Eden od dejavnikov, ki bi lahko vplivali na posledice motnje polarnega vrtinca, je vremenski pojav El Niño.
Ta nastane zaradi segrevanja površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana ter je povezan tudi z milejšimi zimami.
Po Cohenovih besedah bi lahko El Niño posledice motnje polarnega vrtinca »ublažil ali spremenil«, vendar takšen razvoj ni zagotovljen.
Trenutni El Niño se krepi, njegov vrhunec pa pričakujejo konec leta. Opisan je kot izjemno močan in že povzroča vremenske motnje po svetu.
Ali so za motnje polarnega vrtinca krive podnebne spremembe?
Nekatere znanstvene raziskave povezujejo pospešeno segrevanje Arktike, ki ga povzročajo podnebne spremembe, z vse pogostejšimi motnjami polarnega vrtinca.
To bi lahko pomenilo, da posamezna območja kljub globalnemu zviševanju temperatur še naprej doživljajo izrazite prodore hladnega zraka in ekstremne hladne valove.
Toda znanstveniki opozarjajo, da povezava med segrevanjem Arktike in pogostostjo motenj polarnega vrtinca še ni nedvoumno potrjena. O tem še vedno potekajo znanstvene razprave.
Kakšna zima nas torej čaka?
Za zdaj ostaja najpomembnejše vprašanje brez dokončnega odgovora.
Rekordno zgodnja motnja polarnega vrtinca povečuje možnost, da bi hladen arktični zrak dosegel tudi gosto poseljena območja severne poloble, vključno z Evropo.
Ali se bo to dejansko zgodilo in kako izraziti bi bili morebitni hladni valovi, pa bo odvisno tudi od drugih vremenskih dejavnikov.
Znanstveniki torej opozarjajo na povečano možnost mraza, ne pa na že potrjeno napoved izjemno hladne zime.