Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Slovensko gospodarstvo je v 3. četrtletju zraslo za 3,7 odstotka, a zagon pojenja

| v Gospodarstvo

Industrija spet raste, gradbeništvo se je ustavilo.

Bruto domači proizvod je bil v tretjem četrtletju za 3,7 odstotka večji kot lani, so danes sporočili s statističnega urada.

Rast nosita industrija ter trgovina, promet in gostinstvo, gradbeništvo pa se je po letu hitre rasti skoraj ustavilo. Zaposlenih je toliko kot pred letom.

V prvih devetih mesecih je bila gospodarska rast 3,9-odstotna, kar je precej več kot v vsem lanskem letu, ko je gospodarstvo zraslo za 1,5 odstotka. Brez vplivov sezone in koledarja je bil BDP za 3,4 odstotka večji kot pred letom, v evrskem območju pa le za 1,3 odstotka.

Primerjava z drugim četrtletjem pa kaže, da se je rast upočasnila. Glede na april, maj in junij je BDP zrasel le še za 0,3 odstotka, potem ko je v drugem četrtletju poskočil za 1,7 odstotka. Evrsko gospodarstvo je v istem času zraslo za 0,4 odstotka, nemško in avstrijsko za 0,2, italijansko je stalo.

Del rasti ni prišel od podjetij in ustanov. Dodana vrednost, torej to, kar ustvarijo, je bila večja za 2,9 odstotka, 1,1 odstotne točke rasti BDP pa so prispevali neto davki na proizvode.

Industrija se je vrnila

Največ sta k rasti prispevali predelovalne dejavnosti ter trgovina, promet in gostinstvo, vsaka po 0,8 odstotne točke. Industrija, ki ustvari petino slovenskega gospodarstva, je pred letom stala, konec lanskega leta je celo upadala, zdaj pa je zrasla za štiri odstotke.

Toliko ni rasla od konca leta 2024. Ob tem je v industriji 2500 zaposlenih manj kot lani, kar pomeni, da je vsak zaposleni ustvaril več.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je septembra rast izvoza pripisal večji učinkovitosti in novim zmogljivostim v farmaciji in avtomobilski industriji.

Trgovina, promet in gostinstvo so pospeševali vse leto. Pred letom so rasli za 0,8 odstotka, v drugem četrtletju za 5,2 in zdaj za 4,6 odstotka. Najhitreje pa ostajajo informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki so zrasle za šest odstotkov in od leta 2019 kar za 65 odstotkov. Ker ustvarijo manj kot pet odstotkov gospodarstva, so k skupni rasti dodale le 0,2 točke.

Gradbeništvo se je ustavilo

Gradbeništvo je po letu in pol upadanja od lanskega poletja raslo po 12 do 16 odstotkov na četrtletje, v drugem četrtletju za 16,4 odstotka. Zdaj je bilo le še za 2,3 odstotka večje kot lani, glede na drugo četrtletje pa je upadlo za 3,6 odstotka.

Enako kažejo investicije: v zgradbe in objekte so zrasle za 2,9 odstotka, potem ko so se v prejšnjih štirih četrtletjih povečevale za 14,6 do 20,7 odstotka. Investicije v stanovanja so ostale skoraj na lanski ravni, v opremo in stroje enako.

UMAR je hitro rast investicij septembra pripisoval zaključevanju projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter občinskim naložbam pred lokalnimi volitvami. Ker se veliki projekti končujejo, je za prihodnje leto napovedal precej počasnejšo rast investicij.

Upočasnile so se tudi strokovne in poslovne storitve, s 5,5 na 0,8 odstotka, ter finance in zavarovalništvo, ki so pred letom rasli za devet odstotkov, zdaj pa za 1,3 odstotka. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so upadli tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. To je edina dejavnost, ki je danes manjša kot leta 2019.

Ljudje trošijo zlasti za avtomobile in tehniko

Zasebna potrošnja je bila za 3,8 odstotka večja kot lani, približno enako kot v prvi polovici leta. Gospodinjstva so najbolj povečala izdatke za trajne dobrine, kot so avtomobili, pohištvo in gospodinjski aparati, za 13,3 odstotka.

Za storitve so porabila 3,2 odstotka več, za hrano in druge netrajne dobrine 1,3 odstotka. Potrošnja države je zrasla za 3,9 odstotka.

Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot lani, uvoz za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti prvič po šestih četrtletjih prispevala pozitivno. Glede na drugo četrtletje pa sta upadla oba, izvoz za 1,4 in uvoz za 4,9 odstotka.

Rast brez novih delovnih mest

V Sloveniji je bilo v tretjem četrtletju zaposlenih 1.105.000 ljudi, natanko toliko kot pred letom. Brez vplivov sezone je zaposlenost na isti ravni že od začetka leta 2024. Ker gospodarstvo kljub temu raste, je BDP na zaposlenega za 3,4 odstotka večji kot lani.

Delovna mesta pa se selijo. V javni upravi, šolstvu in zdravstvu je 4000 zaposlenih več kot lani, v strokovnih in poslovnih storitvah 2400 več. V industriji jih je 2500 manj, v kmetijstvu 1900 in v trgovini, prometu in gostinstvu 1500 manj.

UMAR med domačimi tveganji najbolj izpostavlja pomanjkanje delovne sile in za prihodnji dve leti ne pričakuje rasti zaposlenosti.

Plače medtem hitro rastejo, najhitreje v javnem sektorju. V drugem četrtletju, za katero so podatki zadnji na voljo, so bile bruto plače v javni upravi, šolstvu in zdravstvu za 10,8 odstotka višje kot leto prej, v industriji za 4,7 odstotka.

Napovedi so bile daleč prenizke

Spomladi so gospodarski analitiki za letos napovedovali okoli dvoodstotno rast. Evropska komisija je maja napovedala 1,9 odstotka, Banka Slovenije junija prav tako 1,9 odstotka, UMAR spomladi dva odstotka.

UMAR je septembra napoved dvignil na 3,8 odstotka, a hkrati opozoril: »Ker so nekateri dejavniki enkratni, se bo gospodarska rast v prihodnjih letih umirila.« Za prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno rast.

Da bo letos rast res 3,8-odstotna, bi moral BDP v zadnjem četrtletju zrasti za okoli 3,5 odstotka glede na lani. Evropska komisija bo novo napoved objavila jutri.

Podatki so prva ocena. Statistični urad bo maja prihodnje leto popravil vse četrtletne podatke o BDP za nazaj, letni bodo ostali nespremenjeni.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura