Septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, letos pod geslom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni«. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni sicer obeležujemo v soboto, 21. septembra.
Slovenija je julija 2022 sprejela drugo Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030, ki ji je januarja 2023 sledil še Akcijski načrt. Oba dokumenta, potrjena na vladi, naslavljata demenco z vrsto ukrepov.
Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da lahko k zmanjšanju tveganja za demenco prispeva vsak posameznik, z aktivno skrbjo za lastno zdravje.
Zdravila za popolno ozdravitev (še) ni
Alzheimerjeva bolezen, ki povzroča približno dve tretjini vseh primerov demence, je najpogostejša oblika te bolezni. Demenca je splošen izraz za stanje, ki prizadene možgane, kar vodi v težave s spominom, razpoloženjem, vedenjem in sposobnostjo mišljenja.
Napredovanje bolezni poslabša posameznikove vsakodnevne aktivnosti, zdravila, ki bi jo popolnoma ozdravila, pa še ni. Kljub temu lahko sami vplivamo na dejavnike tveganja, ki pripomorejo k razvoju demence, in jih s tem zmanjšamo.
V Sloveniji nimamo točnih podatkov, vendar število oseb z demenco narašča (največji dejavnik tveganja za demenco je namreč starost, življenjska doba pa se podaljšuje, torej se povečuje število starejših, s tem pa tudi pojavnost demence).
Ocenjuje se, da ima danes demenco več kot 40 tisoč prebivalcev. Demenca je bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco največ težav pri opravljanju vsakdanjih nalog, pri katerih so praviloma bolj ali manj odvisne od pomoči drugih. Demenca se namreč kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje.
Dejavniki tveganja za demenco
Leta 2024 so raziskovalci potrdili še dva nova dejavnika tveganja: povišan holesterol in slabšanje vida.
Skupaj zdaj poznamo 14 ključnih dejavnikov tveganja za demenco, med njimi so: slabša izobrazba v zgodnjem življenju, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno pitje alkohola, debelost, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in slabšanje vida.
Barbara Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da so ti dejavniki spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo, kar bi v skoraj polovici primerov preprečilo ali zamaknilo pojav demence. Nepremenljivi dejavniki tveganja pa vključujejo starost, spol (ženske so bolj prizadete), genetiko in družinsko zgodovino bolezni.
Deset preprostih napotkov za zmanjšanje tveganja za demenco:
- Bodite telesno aktivni.
- Izogibajte se kajenju in čezmernemu pitju alkohola.
- Spremljajte krvni pritisk, holesterol, sladkor in telesno težo ter jih ohranjajte v priporočenih vrednostih.
- Ostanite socialno aktivni in radovedni.
- Jejte uravnoteženo prehrano, bogato z žiti, ribami, stročnicami in zelenjavo.
- Poiščite zdrave načine za obvladovanje stresa.
- Ohranjajte možgane aktivne z učenjem novih veščin ali hobijev.
- Poskrbite za svoj sluh in uporabite slušni aparat, če je potreben.
- Zmanjšajte tveganje za padce in poškodbe, namestite ograje ali oprijemala po potrebi.
- Izogibajte se onesnaženemu zraku, na primer izpušnim plinom v prometu.
youtu.be/S5vCU8E4n-I