V tradicionalnem slovenskem zajtrku je letos sodelovalo okoli 271.000 otrok in mladostnikov iz 912 vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi letos povezal otroke, mladostnike, vzgojitelje, učitelje in pridelovalce hrane. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo sodeluje okoli 271.000 otrok in mladostnikov iz 912 vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Različni deležniki so ob izvedbi akcije opozorili na pomen uživanja lokalno pridelane hrane.
»Tradicionalni slovenski zajtrk nas spominja, da hrana ne nastane na trgovskih policah, da je ne ustvarijo v tovarnah, ampak na slovenskih poljih, travnikih, sadovnjakih, v hlevih in čebelnjakih. Spominja nas na delo naših kmetov, čebelarjev, živilcev in vseh, ki vsak dan skrbijo za preskrbo s kakovostno hrano,« je ob današnji izvedbi zajtrka, ki ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega porekla, poudaril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.
Obeležil ga je v Biotehniškem centru Naklo, kjer si je ogledal posestvo in se seznanil z delovanjem centra. Ob zajtrku iz lokalnih sestavin so mu študenti predstavili pridelke, izdelke in jedi s tamkajšnjega posestva.
Ob tem je minister izpostavil, da brez mladih ni prihodnosti slovenskega kmetijstva, zato sta generacijska prenova in spodbujanje mladih za izobraževanje ter poklicno pot v kmetijstvu med njegovimi osrednjimi prioritetami, so njegove besede povzeli na ministrstvu.
Tradicionalni zajtrk kot izraz spoštovanja do pridelovalcev hrane
Državni sekretar na ministrstvu Velislav Žvipelj je medtem obiskal Srednjo gozdarsko, lesarsko in zdravstveno šolo Postojna, kjer se je dijakom prvih letnikov pridružil pri tradicionalnem slovenskem zajtrku in gozdarski malici.
»Ta se je razvil v sonaraven pogled na sožitje v naravi in spoštljiv odnos do tistih, ki s to naravo delamo, predvsem pa danes do tistih, ki pridelujejo hrano - čebelarjev, sadjarjev, rejcev mleka in pekov,« je dejal.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje menijo, da je tradicionalni slovenski zajtrk priložnost, da razmislimo o svojih prehranskih izbirah, pomenu lokalno pridelane hrane in tudi o vplivu trženja na naše odločitve.
»Ko govorimo o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ne govorimo samo o tem, kaj je na krožniku. Govorimo tudi o tem, od kod prihajajo živila, kdo jih prideluje in koliko dela, znanja ter naravnih virov je potrebnih, da jih lahko postavimo na mizo,« so navedli.
Po njihovih navedbah z izbiro lokalnih in sezonskih živil podpiramo slovenske pridelovalce, krepimo lokalno gospodarstvo in prispevamo h krajšim transportnim potem. »Obenem otrokom približujemo pomen odgovornega odnosa do hrane in okolja ter jih spodbujamo k razumevanju, od kod hrana prihaja in kakšna je njena pot do krožnika,« so dodali.
Redno zajtrkuje le približno tretjina šolarjev
Izpostavili so tudi pomen zajtrka, ki je prvi dnevni obrok, ki telesu po nočnem počitku zagotovi energijo in hranila za začetek dneva. Po priporočilih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi z njim v vrtcu pokrili približno 25 odstotkov, v šoli pa 15 odstotkov celodnevnih energijskih potreb otrok.
Podatki kažejo, da med šolskim tednom redno zajtrkuje le približno tretjina šolarjev, pri čemer se ta delež v zadnjih letih še zmanjšuje.
Da se pot do slovenskega zajtrka začne na naših poljih, v sadovnjakih, čebelnjakih in na kmetijah - tam, kjer ljudje vstajajo zgodaj, delajo v vseh letnih časih in s svojim trudom skrbijo, da na naše mize pridejo kakovostna domača živila, pa je v poslanici poudaril predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović.
Ob tem je spomnil, da so lani tradicionalni slovenski zajtrk postregli skoraj 273.000 otrokom v vrtcih in šolah. »Vsak tak zajtrk je priložnost, da otroci spoznajo, od kod prihaja hrana, koliko truda je vloženega vanjo in zakaj je pomembno ohranjati naše običaje. Pri tem imamo odrasli pomembno vlogo. S svojimi navadami, odnosom do hrane in vsakodnevnimi odločitvami mladim kažemo, kaj zares cenimo,« je izpostavil.
Čebelarji pozivajo k vsakodnevnemu uživanju slovenske hrane
Ob tednu slovenske hrane se je zahvalil tudi vsem kmetom, čebelarjem, sadjarjem, pekom in drugim pridelovalcem. Stevanović je prepričan, da si njihovo delo zasluži spoštovanje, še posebej v času, ko se soočajo z vse zahtevnejšimi pogoji pridelave.
Da tradicionalni slovenski zajtrk kaže spoštovanje do čebel, čebelarjev, kmetov, slovenskega podeželja in naše domače hrane, pa je dejal dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Kot je povedal v izjavi, je ponosen na Slovenijo, ki danes »diha s tradicionalnim slovenskim zajtrkom«. Ob tem se je zahvalil šolam, vrtcem, bolnišnicam, podjetnikom in državi, ki spoštujejo slovensko čebelarstvo in slovenskega kmeta. »Naj bo vsak dan na mizi slovenska hrana,« je pozval.