Božičnica bi bila obvezna v višini polovice minimalne plače, prag za vstop v sistem normirancev pa bi se zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance.
Vlada je potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice in zvišanje praga za t. i. normirance. Božičnica bi bila obvezna v višini polovice minimalne plače, prag za vstop v sistem normirancev pa bi se zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance, je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Minister je spomnil, da je vlada sprva želela obdavčiti premoženje, vire s tega naslova pa nameniti razbremenitvi dela. Ker do tega na koncu ni prišlo, zdaj predlaga druge spremembe, s katerimi bi izboljšala gmotni položaj prebivalcev.
Po Boštjančičevih besedah je 14. plača oz. obvezna božičnica v številnih evropskih državah nekaj povsem običajnega. Gre za ustaljeno prakso v Avstriji in Italiji, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji pa je to izplačilo obvezno.
Vlada bi obvezno božičnico zato uvedla tudi za vse zaposlene v Sloveniji, tako tiste v zasebnem kot tiste v javnem sektorju. Obvezna 14. plača bi se jim po predlogu izplačala v višini polovice minimalne plače, ta znesek pa bi bil po zgledu regresa oproščen davkov in prispevkov.
»Preprosto povedano, želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah, in to ne kot nagrada, ki jo dobi le nekdo, ampak kot pravica, ki velja za vse,« je poudaril minister.
Pri uvedbi te spremembe bo, glede na to, da vpliva na delodajalce in javne finance, ključen socialni dialog, tako da bo končna rešitev dolgoročno vzdržna »in bo vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa neka kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo«.
Vlada ob tem predlaga tudi spremembe na področju samostojnih podjetnikov oziroma tako imenovanih samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki.
Boštjančič je spomnil, da je vlada na tem področju v zadnjih letih pripravila dve spremembi, »ker je želela nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve« in »zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov«.
Ker spremembe »morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja«, vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva.
S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je nadaljeval minister.
Da bi sistem ohranili enostaven in predvidljiv, predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12 odstotkov, je pojasnil minister.
»Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej,« je dejal.
Vlada si zdaj po njegovih besedah želi razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. »To je povabilo k dialogu,« je sklenil.
