Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje je na ministrstvo za izobraževanje nedavno naslovila javni poziv za ureditev brezplačne osnovne šole.
Kot so navedli, je v 57. členu Ustave zapisana pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, vendar njihove dolgoletne izkušnje na področju humanitarnega dela z otroki in družinami kažejo, da se ta pravica ne uresničuje v celoti.
Starši šoloobveznih otrok namreč plačujejo vsebine, kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno, vse večji strošek pa postajajo tudi valete ob zaključku osnovne šole.
Na organizaciji so mnenja, da se delovanje in programi osnovnih šol ne bi smeli financirati iz prispevkov staršev in učencev, osnovne šole pa bi morale imeti možnost določiti prispevek za materialne stroške zgolj tistih dejavnosti, ki sodijo v neobvezni izbirni del izobraževanja.
Predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin je opozorila, da je neenakost med otroki izrazito narasla v času koronavirusa, kajti tisti starši, ki ne zmorejo plačati plačljivih šolskih dejavnosti, otroke zadržujejo doma, s tem pa so otroci v silno neenakem položaju, izključeni iz družbe vrstnikov ter prikrajšani za nove izkušnje in znanje.
Po njihovem je zato skrajni čas je, da nova vlada sprejme ustrezne zakonske spremembe in uresničevanje zaveze, ki je bila zapisana ob nastopu mandata, da morata javna in brezplačna vzgoja ter izobraževanja ostati temelj solidarne družbe.
O tem, zakaj bi morala biti povsem brezplačna osnovna šola pravica vsakega otroka in kako bi pomembno vplivala na zmanjšanje neenakosti med otroki, smo se pogovarjali z Nino Zidar Klemenčič, odvetnico, podpredsednico in ustanoviteljico brezplačne pravne pomoči ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Pravite, da je šola v naravi glede na Zakon o osnovni šoli del obveznega programa in bi jo moral v celoti kriti državni proračun. Po kakšni podlagi torej šole za te dejavnosti zaračunavajo prispevke staršem?
Šola te dejavnosti v celoti ali deloma zaračunava staršem na podlagi 78. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim določa, da se vzgoja in izobraževanje financirata tudi iz prispevkov učencev. Menim, da je navedeni člen v neskladju z ustavo, saj le-ta določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Glede na dejstvo, da je šola v naravi del obveznega programa, bi se morala financirati iz javnih sredstev.
Kako gre ta člen sploh skupaj s pravico do brezplačne osnovne šole, ki je zapisana v ustavi? To dvoje se vendar medsebojno izključuje.
Drži. Kot že pojasnjeno, je po našem mnenju ta člen v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in bi ga bilo nujno potrebno spremeniti. Predlagamo, da alineja, ki določa, da se vzgoja in izobraževanje financirata tudi iz prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih, ne velja za osnovne šole. S tem se bo de facto uresničila obljuba o brezplačni osnovni šoli.
Od kod bi bilo najbolj smiselno počrpati sredstva za financiranje šolskih dejavnosti, programov in materialov?
Osnovna šola bi morala biti v celoti financirana iz državnega proračuna. Pravica do izobraževanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, potrebno jo je potrebno spoštovati, ob tem pa se zavedati dolžnosti države.
Kako se po vaših izkušnjah gmotne razlike med starši učencev – torej to, da nekdo lahko prihaja v šolo v firmiranih oblačilih in z najnovejšimi tehnološkimi pripomočki, ki mu olajšajo učenje, nekomu pa že nakup učbenika in šolsko kosilo predstavlja strošek – kažejo v praksi, med učenci samimi?
V humanitarnih programih na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Botrstvu in Verigi dobrih ljudi se srečujemo s številnimi zgodbami prikrajšanih otrok, ki jih je 'brezplačno' osnovnošolsko izobraževanje osamilo, izločilo, prizadelo in jim preprečilo zdrav in spodbuden razvoj.
Namesto da bi šolsko okolje zmanjševalo neenakosti med otroki, jim omogočalo nova znanja in priložnosti za boljšo prihodnost, je to prostor, kjer se vse bolj reproducira neenakost. Številne zgodbe prikrajšanih otrok govorijo o pomanjkanju socialne povezanosti z vrstniki in izključujoči skupnosti.
Takim izpovedim smo priča že več kot 15 let. Med vrstniki pogosto prihaja do nasilja in posmehovanja, veliko posameznikov je izločenih in osamljenih ravno zaradi družinskih situacij, v katerih živijo in sramu, ki ga občutijo. Povečujejo se duševne stiske med otroci in mladostniki. Vse skupaj pa preprečuje zdrav in spodbuden razvoj, ki ga potrebujejo, da bi se razvili v funkcionalne odrasle posameznike.
Inštitut 8. marec se že nekaj časa bori za brezplačna šolska kosila. Je to prvi korak v pravo smer?
Brezplačna kosila so le ena od stvari, pri katerih so potrebne sistemske spremembe. Sistem zagotavljanja šolske prehrane je res slabo urejen, skrb vzbujajoče je že dejstvo, da veliko otrok ostaja brez toplega obroka, čeprav družine živijo pod pragom tveganja revščine. Vsak korak, ki je usmerjen v zagotavljanje enakih priložnosti za vse, je korak v pravo smer.
Kateri je največji »nevidni« strošek, ki ga imajo starši?
Zneski šolskih stroškov se močno od šole do šole. V okviru Botrstva v Sloveniji plačujemo stroške šolske prehrane, stroške delovnih zvezkov in potrebščin ter obveznih izbirnih vsebin, kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno. Vse večji strošek predstavljajo tudi valete ob koncu osnovne šole. Marsikateremu otroku udeležbo omogočimo s pomočjo donatorjev.
Se znotraj brezplačne pravne pomoči Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki ste jo ustanovili, pogosto srečate tudi s starši, ki se na vas obračajo zaradi plačljivih šolskih dejavnosti in materialov?
Starši se na našo Enotno pravno točko obrnejo, ko jim je neupravičeno zavrnjena izredna denarna socialna pomoč ali pomoč občine pri nakupu šolskih potrebščin.
Prav tako potrebujejo pravno pomoč, ko jim grozi izvršba s strani šole ali pa je bil postopek izvršbe že sprožen in imajo blokiran transakcijski račun. Takrat jim pomagamo, da se dogovorijo za obročno plačilo ali celo odpis dolga, če vidimo, da plačilo kljub trudu družine nikakor ne bo mogoče. Velikokrat s plačilom stroškov za šolo pomagamo tudi mi.
Starejše novice
