V RAZKOŠNI SREČI / IN LAVISH HAPPINESS
Termin
Lokacija
Viteška dvorana, KrižankeŠTEFICA GRASSELLI, sopran / soprano
IRENA ZAJEC, klavir / piano
Program / Programme:
Anton Nedvěd: Pogled v nedolžno oko (Simon Gregorčič)
Fran Serafin Vilhar: Nezakonska mati (France Prešeren)
Anton Foerster: arija Minke iz opere Gorenjski slavček (Luiza Pesjak)
Anton Lajovic: Begunka pri zibeli (Oton Župančič)
Marij Kogoj: Gazela (Dragotin Kette)
Lucijan Marija Škerjanc: Vizija (Pavel Karlin)
Pomladne noči (Su Tung Po, Otto Hauser, Pavel Karlin)
Janko Ravnik: V razkošni sreči (Vojeslav Mole)
Viktor Parma: Poslednja noč (Anton Aškerc)
Josip Procházka: Zvezde žarijo (Oton Župančič)
Oskar Dev: Pastirica (Ivan Robida)
Uroš Krek: Tam zunaj je sneg (Dragotin Kette)
Josip Pavčič: Pred durmi (Simon Jenko)
Mehurčki (Oton Župančič)
Emil Adamič: V Indijo (Fran Albrecht)
Samospev ima v slovenskem glasbenem izročilu posebno vlogo. Kot ena najintimnejših glasbenih oblik je že v 19. stoletju postal pomemben izraz notranjih razpoloženj in nosilec narodne zavesti. V času živahnega čitalniškega gibanja je rasel v tesnem stiku z domačo poezijo, ki je skladateljem ponudila bogat literarni temelj od Franceta Prešerna ter Simona Jenka in Simona Gregorčiča do lirike pesnikov fin-de-siècla. Čeprav so bili slovenski ustvarjalci oddaljeni od velikih evropskih središč, je samospev ostal osrednja oblika njihove umetniške izpovedi in prostor, kjer so se srečevali vplivi romantične in moderne Evrope ter domače pesniške tradicije. Dragocen vpogled v razvoj samospeva ponujajo tudi radijski arhivi RTV Slovenija, ki hranijo obsežno zvočno gradivo in pričajo o živi recepciji te zvrsti v drugi polovici 20. stoletja.
Raznolik program koncerta ponuja razgled po skoraj stoletju razvoja slovenskega samospeva, od zgodnjeromantičnih uglasbitev Antona Nedvěda in Frana Serafina Vilharja ter z operno liriko zaznamovanega sveta Antona Foersterja do izrazito osebnih in intimnih miniatur vsestranskega Antona Lajovica ter Janka Ravnika. Sledijo skladatelji slovenske moderne, med njimi ekspresionistični Marij Kogoj, izrazno poglobljeni Lucijan Marija Škerjanc in rafinirani Uroš Krek, ki razširjajo izrazni prostor vokalne lirike 20. stoletja in ga stilno poglabljajo. Ob njih program predstavlja še avtorje, ki nadaljujejo poznoromantično izročilo, med njimi Dvořákovega učenca Josipa Procházko, Viktorja Parmo, ki se je oblikoval ob zgledih Verdija, Oskarja Deva z značilno romantično izraznostjo, Josipa Pavčiča z dodelanim klavirskim stavkom in občutljivo ponazoritvijo razpoloženj ter Emila Adamiča, čigar glasba niha med ljudsko ubranostjo in umetniško smelostjo.
Izvajalski tandem oblikujeta sopranistka Štefica Grasselli, članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, prejemnica študentske Prešernove nagrade in interpretka širokega repertoarja od Monteverdija do sodobne opere, ter pianistka Irena Zajec, dolgoletna korepetitorka SNG Opera in balet Ljubljana ter izkušena sodelavka solistov in komornih projektov, dejavna tudi kot pedagoška in spremljevalna umetnica na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
…………………………………………………………………………………………………………………………
The art song occupies a special place in Slovenia’s musical tradition. As one of the most intimate musical forms, it became an important expression of inner moods and a vehicle of national consciousness in as early as the nineteenth century. At the time of the vibrant reading-room movement, it developed in close contact with Slovene poetry, which offered composers a rich literary foundation ranging from France Prešeren, Simon Jenko and Simon Gregorčič to the lyrics of fin-de-siècle poets. Although Slovene composers were somewhat removed from major European centres, the art song remained a central form of their artistic expression and a place where the influences of European Romanticism and modernism met the local poetic tradition. RTV Slovenia’s radio archives, which contain extensive recorded material and provide evidence of the contemporary reception of this genre in the second half of the twentieth century, offer a valuable insight into the development of the art song.
The diverse programme of this concert offers an overview of almost a century of Slovene art song, from the early Romantic settings of Anton Nedvěd and Fran Serafin Vilhar and the operatically lyrical world of Anton Foerster to the highly personal and intimate miniatures of the versatile Anton Lajovic and Janko Ravnik. They are followed by Slovene modernist composers including the expressionist Marij Kogoj, the expressively profound Lucijan Marija Škerjanc and the refined Uroš Krek, who expanded and stylistically deepened the expressive space of vocal lyricism in the twentieth century. Alongside them, the programme includes composers who continued the late Romantic tradition, among them Josip Procházka, a pupil of Dvořák, Viktor Parma, whose style was shaped by the example of Verdi, Oskar Dev, a composer of typically Romantic expression, Josip Pavčič, a masterful writer for the piano and a sensitive painter of moods, and Emil Adamič, whose compositions move between the melodiousness of folk music and artistic boldness.
The performers are soprano Štefica Grasselli, a member of the SNG Opera and Ballet Ljubljana solo ensemble, a recipient of a Student Prešeren Prize and a performer with a broad repertoire ranging from Monteverdi to contemporary opera, and pianist Irena Zajec, for many years a répétiteuse at the SNG Opera and Ballet Ljubljana and an experienced solo and chamber musician who is also active as a teacher and accompanist at the Ljubljana Academy of Music.
