Zima se približuje, z njo pa tudi čas pluženja, posipanja in čiščenja ljubljanskih cest. Že ena večja akcija lahko občino stane več kot sto tisoč evrov. Pregledali smo občinske dokumente in preverili, kaj razkrivajo o stroških zimske službe.
Ko zapade sneg, na ceste, pločnike in kolesarske površine odidejo številni delavci s plužnimi vozili, posipalci in drugo mehanizacijo.
Vse to seveda stane. Koliko denarja pa mestna občina dejansko porabi za zagotavljanje prevoznosti cest in varnosti pešcev v zimskih mesecih?
Pred začetkom nove zimske sezone smo pregledali podatke Mestne občine Ljubljana, njene proračunske dokumente in informacije o izvajanju zimske službe.
Samo ena akcija je stala okoli 170 tisoč evrov
Kako visoki so lahko stroški, je pokazalo že sneženje v začetku januarja 2026.
V tedanji akciji je sodelovalo 245 delavcev zimske službe, strošek čiščenja in posipanja do torka pa je znašal približno 170 tisoč evrov.
Dela so se začela s posipanjem cest, nato so sledili še čiščenje pločnikov in drugih prometnih površin ter aktivnosti na hribovitih območjih občine.
Pri tem je pomembno poudariti, da navedeni znesek predstavlja strošek dotedanjega dela posamezne akcije, ne pa celotne zimske sezone.
Za vzdrževanje cest več kot 17 milijonov evrov
Vpogled v občinske finance ponuja zaključni račun proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2025.
Iz dokumenta izhaja, da je občina za podprogram upravljanja in tekočega vzdrževanja občinskih cest porabila 17.447.178 evrov.
Toda ta številka ne pomeni, da je toliko stala zgolj zimska služba. Proračunski podprogram vključuje tudi redno letno vzdrževanje cest, intervencijska vzdrževalna dela, vzdrževanje drugih prometnih površin, pripravo dokumentacije in druge naloge.
Iz tega skupnega zneska zato ni mogoče neposredno razbrati, koliko denarja je bilo porabljenega posebej za pluženje, posipanje in odstranjevanje snega.
Natančno razčlenitev od občine še pričakujemo.
Pozimi skrbijo za skoraj tisoč kilometrov cest
Po podatkih ljubljanske mestne občine zimsko vzdrževanje zajema približno 937 kilometrov cest.
Pri celoviti akciji lahko sodeluje več kot 700 delavcev, mehanizacija pa obsega številna tovorna in poltovorna vozila, traktorje, nakladače, posipalce in pluge.
Zimska služba se praviloma izvaja od 15. novembra do 15. marca.
Njen namen ni samo odstranjevanje snega, temveč tudi preprečevanje poledice in zagotavljanje čim bolj nemotenega prometa.
Dela potekajo po prednostnih razredih, pri čemer imajo pomembnejše prometnice prednost pred manj prometnimi cestami.
Tudi zima z malo snega zahteva pripravljenost
Zanimiv vpogled ponuja občinsko poročilo o izvajanju proračuna v prvi polovici leta 2025. V njem občina navaja, da je bilo v zimsko službo vključenih 675 udeležencev, ki so morali biti v obdobju pripravljenosti dosegljivi za morebitno posredovanje.
V obdobju od 1. januarja do 19. marca 2025 so po podatkih občine porabili 991 ton soli, 724 kubičnih metrov mešanice peska in soli, 179 kubičnih metrov peska ter 6.850 kilogramov posebnih granul.
Čeprav je bila meteorološka zima razmeroma mila, zlasti v nižjih predelih Ljubljane, so na hribovitih območjih večkrat potrebovali obsežnejše posredovanje.
To kaže, da stroški zimske službe niso povezani samo s količino zapadlega snega, ampak tudi s stalno organizacijo pripravljenosti, nadzorom cest in preprečevanjem poledice.
Koliko bo stala letošnja zima?
Za izvajanje zimske službe ima Mestna občina Ljubljana sklenjeno koncesijsko pogodbo s podjetjem KPL.
Mestni svet je decembra 2025 sprejel tudi nov odlok o koncesiji za redno vzdrževanje občinskih cest in drugih prometnih površin, ki med naloge izrecno vključuje zimsko službo.
Pred začetkom nove sezone tako ostaja zanimivo vprašanje, koliko je občina za zimsko vzdrževanje dejansko porabila v zadnjih letih in kako se stroški spreminjajo glede na vremenske razmere. O tem bomo poročali naknadno, ko prejmemo natančne občinske podatke.
Lahko pa za zdaj sklenemo, da podatek o približno 170 tisoč evrih za eno januarsko akcijo kaže, da lahko že posamezno sneženje pomeni precejšen izdatek.
