Črne fasade, strehe in asfalt poleti postajajo prave toplotne bombe. Ena od meritev v Ljubljani je pokazala osupljivih 85 stopinj Celzija. Strokovnjaki opozarjajo: toplota ne ostane na površini, ampak se vrača v naše okolje.
Če se vam je že kdaj zdelo, da je v Ljubljani poleti neznosno vroče, za to niso krivi le vročinski valovi.
Velik del problema se skriva tudi pod našimi nogami in pred našimi očmi – v asfaltu, strehah ter temnih in črnih pročeljih, ki čez dan vpijajo sončno energijo in jo nato oddajajo nazaj v okolico.
In številke so precej zgovorne.
Zvečer kar 85 stopinj Celzija
Ekipa Televizije Slovenija je v Ljubljani izmerila temperaturo črnega kovinskega pročelja. Opoldne je termometer pokazal 51 stopinj Celzija. A nekaj ur pozneje je sledilo presenečenje. Ob 18. uri je bila površina segreta že na kar 85 stopinj Celzija.
To pomeni, da se lahko temna fasada tudi v času, ko se zrak že počasi ohlaja, še vedno močno segreva.
»Vsa ta toplota gre nazaj v zrak in ogrevamo ozračje, trenutno v Ljubljani, a ko zapiha veter, gre to naokoli,« je za Televizijo Slovenija povedal okoljevarstvenik Andrej Mohar.
Pri tem ne gre zgolj za eno vročo fasado. Problem nastane, ko je takšnih površin v mestu veliko.
Asfalt, strehe in pročelja sončno energijo čez dan absorbirajo, jo shranjujejo in nato postopoma oddajajo. Rezultat? Mesto se počasneje ohlaja in tudi ponoči ostaja bolj vroče.
Črna barva je lahko poleti velik problem
Temne površine absorbirajo več sončnega sevanja kot svetle. Zato lahko njihova temperatura bistveno preseže temperaturo okoliškega zraka. Še posebej zanimiva je zahodna stran stavb.
Temne fasade se najbolj segrejejo zjutraj, dopoldne, zvečer, ko sonce zahaja in sonce obseva fasado pravokotno, pa pade največja količina energije na kvadratni meter.
Zato fasada, ki je popoldne videti povsem običajno, lahko v resnici oddaja ogromno toplote. In težava ni samo neprijetna vročina.
Visoke temperature povzročajo tudi večje temperaturne raztezke materialov, kar lahko pospešuje njihovo staranje in vpliva na obstojnost premazov ter drugih elementov stavb.
Tudi črna fasada je lahko »hladna«
Se moramo torej odpovedati črnim in temnim stavbam? Ne nujno. Ena od možnosti so tako imenovani hladni premazi oziroma premazi s posebnimi pigmenti, ki lahko odbijajo večji delež sončnega, predvsem infrardečega sevanja.
Na pogled je lahko fasada še vedno temna, vendar absorbira bistveno manj energije. Če s takšnim pigmentom, emulzijo premažemo temno fasado, ima potem skoraj enako odzivnost kot bela fasada.
Najcenejša rešitev? Drevesa!
A obstaja tudi precej bolj preprosta rešitev. Zelenje.
Drevesa lahko s svojimi krošnjami zasenčijo fasade, pločnike in druge površine ter s tem preprečijo neposredno segrevanje. Podobno lahko pomagajo plezalke, zelene površine, naravna senčila in druge oblike ozelenjevanja.
Prav zato strokovnjaki kot eno najučinkovitejših rešitev za pregrevanje mest izpostavljajo čim več dreves in zelenja.
Ljubljana bo tako v prihodnje pred pomembnim vprašanjem: bomo mesta še naprej prekrivali z asfaltom, betonom in temnimi površinami ali bomo vročino poskušali zadržati stran z več sence in zelenja?
Kajti če lahko ena sama črna fasada doseže 85 stopinj Celzija, je vprašanje, kaj se dogaja, ko se na vročem poletnem soncu segreva na tisoče kvadratnih metrov mestnih površin.
