Gobarji svojih najboljših rastišč praviloma ne razkrivajo. Kljub temu je iz razprav na spletnih forumih in družbenih omrežjih mogoče razbrati, katera območja najpogosteje pritegnejo nabiralce.
Ko se po dežju tla dovolj ogrejejo, se v ljubljanske gozdove odpravijo množice gobarjev. Nekoliko pozneje jim sledijo nabiralci kostanja, ki po podatkih Mestne občine Ljubljana praviloma dozori in odpade oktobra.
Pred začetkom letošnje glavne jesenske sezone smo zato znova prebrskali spletne forume, Reddit in javno dostopne objave na družbenih omrežjih. Natančnih koordinat skoraj nihče ne želi razkriti, vendar se nekatera širša območja omenjajo vedno znova.
Janče in gozdovi nad Besnico
Med najpogosteje omenjenimi območji ostajajo Janče, najvišji vrh Mestne občine Ljubljana. Do Planinskega doma na Jančah vodijo poti iz več smeri, med drugim iz Besnice, Jevnice in Laz.
Nabiralci kot zanimive omenjajo zlasti mešane gozdove med Besnico, Jančami in Tujim Grmom. Eden izmed uporabnikov Reddita je Janče nad Dolom pri Ljubljani opisal kot območje, kjer je vedno mogoče srečati veliko nabiralcev gob, borovnic in kostanja.
To je tudi opozorilo, da najbolj dostopni deli gozda običajno niso več tako skrivni. Če želite povečati možnosti za najdbo, se je treba od glavnih poti odmakniti nekoliko globlje v gozd – seveda le tam, kjer je gibanje dovoljeno in varno.
Golovec in pot proti Orlam
Najbližja možnost za številne Ljubljančane je Golovec. Mestna občina Ljubljana med tamkajšnjimi drevesnimi vrstami izrecno navaja tudi pravi oziroma domači kostanj.
Na Golovec je mogoče priti iz Hrušice, Bizovika, Štepanjskega naselja, z Rakovnika, Rudnika ali z območja Zadvora. Če pot nadaljujete proti Orlam, se mestni gozd postopoma spremeni v obsežnejše in mirnejše gozdno območje.
V spletnih razpravah se kot zanimiv večkrat pojavlja predvsem gozd med Podmolnikom in Orlami, pa tudi poti iz smeri Urha in Zadvora. Golovec je primeren predvsem za krajši izlet, vendar ima tudi slabost: zaradi bližine mesta je precej obiskan.
Uporabniki forumov opozarjajo, da sta Golovec in Rožnik v času kostanjeve sezone pogosto tako temeljito prečesana, da je treba imeti za dobro bero tudi nekaj sreče.
Mali Lipoglav, Pugled in Pance
Dobro izhodišče je Mali Lipoglav. Od tam vodi približno 14 kilometrov dolga krožna pot pod Pugledom skozi Veliki Lipoglav, Repče, Brezje, Selo pri Pancah in Pance. Večina poti poteka po gozdu in med polji, krajšo različico pa je mogoče prehoditi v približno dveh urah.
Na gobarskih forumih se okolica Janč in Lipoglava že leta pojavlja v pogovorih o rasti jurčkov. To seveda ne pomeni, da bodo gobe čakale neposredno ob označeni poti, pa še - njihova rast je odvisna od padavin, temperature, vrste gozda in obiskanosti območja.
Toško Čelo in Klobuk
Med namigi, ki jih je mogoče najti na spletnih forumih, se pojavlja tudi Toško Čelo. Do njega se lahko odpravite iz Podutika, kjer skozi gozd vodi več poti proti vrhu.
V eni starejših gobarskih razprav je uporabnica zapisala, da je na Toškem Čelu našla več deset jurčkov. Gre za staro izkušnjo, ki je nikakor ni mogoče razumeti kot zagotovilo za letošnjo bero, vendar kaže, da območje med gobarji ni neznano.
Za kostanj uporabniki omenjajo tudi bližnji Klobuk in gozdove v smeri Katarine nad Ljubljano. Na Redditu je mogoče najti precej neposreden nasvet za Toško Čelo: zavijte v gozd in težko boste vedeli, kje bi sploh začeli nabirati.
Rožnik in Mostec: najbližje, vendar tudi najbolj obiskano
Če nimate časa za izlet na obrobje mesta, lahko srečo poskusite na Rožniku, Šišenskem hribu in v okolici Mosteca. Kostanj tam nedvomno raste, a gre za eno najbolj obiskanih zelenih površin v Ljubljani.
Na forumih se Rožnik redno pojavlja kot odgovor na vprašanje, kje v mestu nabirati kostanj. Hkrati uporabniki opozarjajo, da so najbolj dostopne poti pogosto hitro pobrane.
Rožnik je zato primernejši za jesenski sprehod, med katerim morda najdete tudi nekaj kostanja, kot pa za načrtovanje velike bere.
Rašica in Šmarna gora že nekoliko zunaj mestnega jedra
Če se lahko zapeljete nekoliko dlje, se med predlogi pojavljata tudi Rašica in gozdnata pobočja Šmarne gore. Obe območji sta znani predvsem po kostanju, vendar je tudi tam ob lepih jesenskih koncih tedna veliko obiskovalcev.
Na spletnih forumih nabiralci omenjajo še okolico Medvod, Šmarja - Sapa in Mengša, a točnih lokacij niso navedli. Gre že za širšo okolico Ljubljane, vendar lahko prav tam najdete mirnejši gozd kot na najbolj priljubljenih mestnih poteh.
Koliko lahko odnesete iz gozda?
Zavod za gozdove Slovenije opozarja, da sme posameznik za lastne potrebe na dan nabrati največ dva kilograma gob in gozdnih plodov, med katere spada tudi kostanj. Gozdne sadeže je treba nabirati tako, da ne poškodujemo rastlin, iz gozda pa naj bi odnesli le toliko, kolikor bomo dejansko porabili.
Vožnja z avtomobili zunaj gozdnih cest ni dovoljena, upoštevati pa je treba tudi prometne znake, zapornice in morebitne posebne režime uporabe gozdnih cest.
Pri gobah velja še najpomembnejše pravilo: nabirajte samo vrste, ki jih zanesljivo poznate. Če o gobi niste povsem prepričani, naj ostane v gozdu.
