V Ljubljani 28,2 odstotka vseh prodaj in 41,1 odstotka njihove vrednosti.
Statistični urad je v sredo zjutraj objavil podatke o nepremičninskem trgu za drugo četrtletje. Naslovna številka je devet odstotkov, za kolikor so se stanovanjske nepremičnine podražile v enem letu. Zanimivejša je tista, ki je v isti objavi dve tabeli stran.
V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji prodanih 2735 stanovanjskih nepremičnin. To je pet odstotkov več kot v prvem četrtletju letos in 8,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Poletna rast je torej sezonska, letna slika pa je drugačna.
Najbolj se je skrčil trg novogradenj. Lani od aprila do junija je bilo prodanih 209 novih stanovanj in hiš, letos 75. Vrednost teh poslov je padla z 57,8 na 22,0 milijona evrov. Med vsemi posli so novogradnje pomenile 2,7 odstotka, lani sedem.
Prav zaradi tega je treba podatek, da so se nova stanovanja v letu dni pocenila za 6,9 odstotka, brati previdno. Indeks stoji na 52 prodanih novih stanovanjih v vsej državi. Statistični urad podatke za leto 2026 označuje za začasne, končne bo objavil junija 2027.
Ljubljana gre v drugo smer
Rabljena stanovanja v prestolnici so edina kategorija, ki je zrasla v obe smeri hkrati. V drugem četrtletju jih je bilo prodanih 439, kar je deset odstotkov več kot v prvem in šest odstotkov več kot lani. V Mariboru in v preostali Sloveniji je prodaja v obeh primerjavah padla.
Cene pa v Ljubljani skoraj stojijo. Indeks je v treh mesecih zrasel za desetinko odstotka, medletno za 6,2 odstotka, kar je najmanj med vsemi območji. V Mariboru je medletna rast 13,6 odstotka, v preostali državi 12,8.
Tu se pojavi nekaj, kar se ne ujema na prvi pogled. Povprečen ljubljanski posel je bil vreden 287.263 evrov, lani ob istem času 248.368. To je 15,7 odstotka več, medtem ko indeks cen kaže 6,2. Razlika pomeni, da se je spremenilo, kaj se prodaja, ne le po kakšni ceni.
Ljubljana je pomenila 28,2 odstotka vseh prodaj rabljenih stanovanj v državi in 41,1 odstotka njihove vrednosti. Skupna vrednost ljubljanskih poslov je v letu dni zrasla za 22,9 odstotka, na 126,1 milijona evrov.
Kaj se je dogajalo drugod
Rabljene družinske hiše so segment, ki je letos najbolj poskočil. Podražile so se za 7,2 odstotka v enem četrtletju in za 13,2 odstotka v enem letu. Prodanih jih je bilo 1101, kar je osemnajst odstotkov več kot spomladi, a sedem odstotkov manj kot lani.
Rabljena stanovanja so se v državnem povprečju podražila za 3,1 odstotka četrtletno in 11,5 odstotka medletno. Pri rabljenih nepremičninah skupaj, torej s hišami vred, je rast še nekoliko višja, 4,6 in 12,2 odstotka.
Stroški, ki zadenejo tudi tiste, ki ne kupujejo
V isti objavi je še ena tabela, ki jo običajno nihče ne pogleda. Meri stroške ljudi, ki v svoji nepremičnini tudi bivajo.
Zavarovanje stanovanjske nepremičnine je v enem letu dražje za 6,5 odstotka. Storitve pri pridobitvi nepremičnine, kamor sodijo notar, cenilec in agencija, so dražje za 8,5 odstotka. Večja popravila in vzdrževanje so se podražili za 3,6 odstotka, samogradnja in večje obnove za 3,7.
Skupni odhodki lastnikov so medletno višji za dva odstotka, kar je manj od rasti cen nepremičnin, a se razporedi po postavkah, ki jih človek plača ne glede na to, ali kupuje ali ne.
