Na rezidenčnem kompleksu Schellenburg zdaj stoji bleščeča tabla z imenoma arhitektov in podpisom investitorja Jožeta Anderliča.
Na pročelju stavbe Schellenburg, pri desnem vhodu na Gosposvetski cesti, mimoidoče zdaj pozdravlja posebna tabla. Na njej sta navedena imeni arhitektov Thomas Albrechts in Christopher Hammerschmidt, pod njima pa kot »ideator in investitor« stoji Jože Anderlič skupaj z letnico dokončanja projekta 2023.
Slovar slovenskega knjižnega jezika besede »ideator« ne pozna. Umetna inteligenca pa pojasni:
»Ideator je izraz za osebo ali orodje, ki nenehno ustvarja nove ideje, rešuje probleme in izziva obstoječe stanje z visoko mero ustvarjalnosti. Pogosto se nanaša na AI orodja za generiranje rešitev, kontekstualnih vprašanj ali oblikovanje variant, obstajajo pa tudi specifične aplikacije za produktivnost ali podjetja.«
Takšne table so običajno rezervirane za gradbena podjetja, ki so zgradila stavbo, a v tem primeru je jasno, da gre za osebni »podpis« investitorja, ki želi svoj vpliv in prispevek vidno označiti.
Jože Anderlič: elita kot jedro naroda
Investitor Jože Anderlič je že leta 2023 v intervjuju za Siol.net odkrito razkril svoj pogled na družbo in kupca stanovanj v Schellenburgu:
»Je uspešen poslovnež. Niso vsi ljudje na minimalni ali povprečni plači, temveč gre za premožnejše kupce, elito. Prava elita nima le politične ali katere koli druge moči, temveč ima predvsem denar, ki ga je zaslužila.
Brez elite ni naroda, elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. Vsak narod potrebuje elito na številnih področjih – gospodarskem, političnem, kulturnem, znanstvenem ... Brez tega ni napredka.«
Njegov podpis na Schellenburgu tako ni le formalnost, ampak tudi simbol njegove filozofije – stanovanja so namenjena predvsem tistim, ki sodijo v njegov koncept »družbene elite«.
Cene stanovanj: luksuz za izbrance
Rezidenčni kompleks Schellenburg sestavljata Vila Schellenburg s približno 15 luksuznimi stanovanji, ki so že prodana, ter večja Palača Schellenburg s približno 110 stanovanji in poslovnimi prostori.
Cene stanovanj se gibljejo od 880.000 evrov za 87,5 kvadratnih metrov, dvosobno stanovanje, do več kot 2,3 milijona evrov za 258,95 kvadratnih metrov, pet- in večsobno stanovanje. Na voljo je tudi najem luksuznih stanovanj, na primer 117,3 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje v varovani soseski Palais Schellenburg za 2900 evrov na mesec.
Večina stanovanj v Palači Schellenburg je še na voljo, medtem ko je Vila Schellenburg že popolnoma razprodana.
Zgodovina Kolizeja: Od vojašnice do luksuznega kompleksa
Stavba, na kateri stoji Schellenburg, je bila nekoč Palača Kolizej, večstilna zgradba (neogotska, neorenesančna, neoklasicistična), zgrajena do leta 1848. Sprva je služila kot vojašnica, jahalna šola in poslovni ter stanovanjski objekt.
Po požaru leta 1847 in različnih preureditvah je zgradba v 19. in 20. stoletju izgubljala prvotno funkcijo. Nacionalizacija po drugi svetovni vojni je pripeljala do propada in slabega vzdrževanja, do leta 2003 pa je bila stavba skoraj opuščena.
Jože Anderlič je zgradbo kupil leta 2003 in si prizadeval za njeno preoblikovanje v luksuzni kompleks.
Rušenje Kolizeja leta 2011 je bilo sporno, saj so ga nasprotovale kulturne institucije in mednarodni strokovnjaki, a so ga kljub temu izvedli. Danes Schellenburg stoji kot simbol preobrazbe zgodovinske stavbe v moderni luksuzni rezidenčni kompleks.
