Oblikovanje mesta je proces, ki terja več časa, celo več generacij. »In tudi ko pogledamo le delovanje Jožeta Plečnika, vidimo, kako postopoma in v posameznih fazah je gradil svojo vizijo narodne prestolnice. Kadar je imel le priložnost, je dodajal kamenčke v mozaik svoje vizije,« je povedal Andrej Hrausky, kurator razstave Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah.
Ponekod je Plečniku uspelo narediti več, spet drugje ni imel dovolj priložnosti, vendar je sčasoma nastajala podoba mesta, ki ga danes ponosno imenujemo Plečnikova Ljubljana.
»Če kot značilen primer pogledamo samo Vegovo ulico, ki jo je izbral za kulturno alejo mesta, vidimo, kako se je vedno znova vračal k njenemu urejanju. Najprej ob postavitvi spomenika Ilirskim provincam, potem ob prenovi stavbe Glasbene matice, postavitvi Gregorčičevega spomenika, gradnji Narodne univerzitetne knjižnice in še po drugi svetovni vojni, ko je preurejal Križanke. Celo svoje lastne posege je z leti spreminjal in dopolnjeval,« je nadaljeval Hrausky.
Ljubljana postaja evropsko mesto
Tako se je Plečnik z ulico ukvarjal vse od začetkov leta 1929 pa do petdesetih let prejšnjega stoletja. »Mesta ni mogoče zares zgraditi v enem zamahu. Poleg tega morajo biti posegi v sozvočju obstoječim, hkrati pa morajo ponujati roko razvoju v prihodnosti.«
Fotografska razstava Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje in Andrejem Hrauskyjem, z izborom starih fotografij skuša obuditi skoraj pozabljeno nastajanje novega meščanstva in njegove kulture.
»Če so Slovenci po prvi svetovni vojni skušali izbrisati ves neslovenski vpliv v mestu in smo po osamosvojitvi zamolčali lastno tradicijo socializma, smo po drugi svetovni vojni brisali dosežke predvojne meščanske kulture.« Zato so pri izboru starih fotografij želeli poustvariti vsaj nekaj vtisov iz obdobja, ko se je Ljubljana, kljub relativni gospodarski nerazvitosti in gospodarski krizi v tridesetih letih, počasi razvijala v sodobno evropsko mesto.
To je bilo tudi obdobje, ko se je Plečnik posvečal svojemu rodnemu mestu in naredil večino svojih projektov. Po drugi svetovni vojni je v Ljubljani poleg Križank postavil le še nekaj manjših spomenikov. Zato so se tudi pri razstavi posvetili projektom med obema vojnama.
Vsa naša umetnost je nastala takrat, ko se je izvajala nezavestno
Običajno Plečnikovo delovanje delimo na tri obdobja, ki so jih poimenovali po mestih, v katerih je delal: na dunajsko, praško in ljubljansko obdobje. »In ravno slednje se vse bolj kaže kot najpomembnejše. Plečnik se je kot arhitekt imel za izbranca svojega naroda, ki mora najprej oditi v svet, da si nabere znanja in izkušenj, nazadnje pa se vrne domov in pokaže, kaj se je naučil.«
Zdi se, da se je tega svojega poslanstva zavedal že zgodaj, saj je za revijo Naši zapiski že leta 1905 izjavil: »Mi imamo umetnost, krepko slovensko umetnost in polno plemenite sorazmernosti, ki nam jo je dala bližina Italije. A vsa ta naša umetnost je nastala takrat, ko se je izvajala nezavestno, iz edine ljubezni okrasiti nekaj svojega in ljubega. S potresom pa je vse to minilo. Takrat je bilo treba nahitroma graditi polno novih stvari.«
Plečnik je bil prepričan, da je neprimerna popotresna gradnja Ljubljani odvzela lasten pečat in ga spremenila v provincialno avstrijsko mesto. Pogrešal je mediteranskega duha, kjer morja sicer ne vidiš, a čutiš, da je nekje za gorami. V omenjenem zapisu je tudi grajal mestne oblasti:
»Zakaj se ravna ljubljanski mestni svet po mestni arhitekturi Dunaja, ki nima niti enega trga in zato niti enega prostora, ki bi se podal za kakšen spomenik. Kakor na Dunaju v zadnjem času tudi v Ljubljani ne vedo, da mora biti na primer ulica svoji dolgosti primerno široka. Mojstri trgov so samo Romani. Da se doli pri nas od njih v zadnjih letih oddaljujemo, je žalostno, a resnično.«
Kje lahko vidimo več fotografij?
»Ko gledamo vse te stare fotografije na razstavi, lahko opazimo, kako dosledno je Plečnik v Ljubljani oblikoval javni prostor, trge, drevorede in parke. Kakšen pomen je dal spomenikom, ki so mu služili tudi kot urbani dodatki, s katerimi je poudarjal smeri in poglede. In kako pomembno mu je bilo zelenje, ki ga je velikokrat obravnaval povsem enakovredno z arhitekturo,« je zaključil Hrausky.
Odprtje razstave Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah bo v sredo, 4. maja 2022, ob 20. uri, v Mali galeriji Cankarjevega doma.
Le dan kasneje, 5. maja, pa si lahko v Slovenskem etnografskem muzeju ogledate razstavo z naslovom Zlata doba Plečnikove arhitekture. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič.
Gre za fotografije Petra Nagliča, Vekoslava Kramariča in Antona Šušteršiča, ki so dokumentirali vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim tudi Plečnikova dela.
