Arheologi so tudi sami presenečeni nad številčnostjo in izjemno dobro ohranjenostjo najdb ob Drami.
Arheološke raziskave, ki jih od avgusta letos intenzivno izvajajo okoli stavbe Drame, predstavljajo prvi korak projekta celovite prenove.
Ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je danes povedala, da vsi v Drami dnevno spremljajo izkopavanja ob stavbi z velikim zanimanjem in pričakovanjem.
»Čeprav arheološka dela seveda trenutno vplivajo na zunanji videz in dostop, Drama deluje nemoteno in bo v sedanji stavbi izvajala program vse do junija 2024, ko se bo zaključila tekoča sezona 2023/24,« je poudarila ravnateljica Drame.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar pa je ob današnjem obisku v Drami povedal, da so strokovnjaki odkrili dragocene najdbe iz preteklosti, ki pomagajo bolje razumeti zgodovino tega območja in glavnega mesta.
»Uspešen potek izkopavanj je ključnega pomena tudi za nadaljnje korake pri našem projektu prenove gledališča, saj se bo prihodnje poletje tu odprlo pravo gradbišče,« je dodal Čelik Vidmar.
Drama se ob koncu letošnje sezone, v juniju 2024, seli v začasne prostore na Litostrojski ulici.
Premična dediščina, ki bo odkrita pri arheoloških izkopavanjih, bo v prihodnje prevzeta v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana, ki bo gradivo hranil, preučeval in populariziral – novo vedenje o življenju v Emoni bo tako dostopno prihodnjim rodovom.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je ob tem dejal, da sam vidi v najdeni oljenki s smejočo gledališko masko močan simbol, ki sporoča zadovoljstvo ob prenovi osrednje gledališke hiše.
V Arheološki center Muzeja in galerij mesta Ljubljane sprejeli več kot 1400 enot gradiva
Bernarda Županek, muzejska svetnica kustodiata za arheologijo pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, je izpostavila zanimiv podatek, da so z arheološkega najdišča v Arheološki center Muzeja in galerij mesta Ljubljane doslej »sprejeli več kot 1400 enot gradiva, ki obsega tako gradbeni material (opeke, strešniki, tlakovci, kamniti elementi) kot ostanke kuhinjskih in namiznih posod, amfore, živalske kosti ter različne drobne predmete, med njimi novce, oljenke, sponke za obleko in podobno. Količina odkritega gradiva je znatna.
Ocenjujemo, da je skupna teža vsega doslej sprejetega gradiva že skoraj štiri tone, s tem, da arheološka izkopavanja še potekajo. Za primerjavo: v naš muzej je po zaključenih arheoloških izkopavanjih na Trgu mladinskih delovnih brigad prišlo 1,3 tone gradiva.«
Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, pa je poudarila, da sta obseg in vsebina najdb resnično bistveno nad pričakovanji stroke.
Kot je povedala arheologinja Maja Lavrič, ki vodi izkopavanja na območju Drame, zaščitna arheološka izkopavanja potekajo ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti: »Arheološke raziskave zemljišča ob Mali Drami smo zaključili v oktobru. Emona je bila grajena po ustaljenem, tradicionalnem načelu pravilnega četverokotnika, z osrednjim forumom na območju današnjih Ferantovih blokov. Mesto je bilo razdeljeno v sistem pravokotnih ulic, ob katerih so bile stanovanjske enote – insulae.
Glavni cesti sta bili cardo maximus (glavni kardo), poteku katerega bolj ali manj sledi današnja Slovenska cesta, in decumanus maximus (glavni dekuman), ki poteka pod današnjo Rimsko ulico. Izkopavanja na območju SNG Drama Ljubljana potekajo torej v neposredni bližini foruma in glavne vpadnice, glavnega karda.«
»Na območju ob Mali Drami smo raziskali del dobro ohranjene insule XVIII in ceste dekuman J. Odkrili smo izjemno dobro ohranjene arheološke ostaline, ki jih lahko postavimo v čas od 1. stoletja n. št. do konca 4. stoletja. Stavbni elementi v insuli XVIII in dobro urejena cesta dekuman J s pločnikoma pričajo o živahnem življenju Emoncev,« je še dodala.
»Arheološke ostaline predstavljamo, tako kot smo jih odkrivali, in sicer od najmlajših do najstarejših. Odkrite ostaline dokazujejo, da so konec 4. stoletja za ogrevanje notranjih prostorov uporabljali talno gretje, t. i. hipokavst.
Peč, prefurnij, je bila pod ogrevanim prostorom. Tla ogrevanega bivanjskega prostora so bila sestavljena iz kamnitih plošč, ki so stale na stebričkih. Tako je lahko vroč zrak iz peči zapolnil prostor hipokavsta in ogrel tla. V 4. stoletju je bil prostor predelan v steklarsko delavnico, s pečmi, ki so delovale daljše obdobje. Poleg steklarskega odpada in talilnih posodic je presenetljiva velika količina novčnih najdb v neposredni okolici peči. Od 3. do 1. stoletja n. št. je bila insula XVIII večkrat prenovljena, opremljena z glinenim tlakom in preprostim stenskim ometom.
Zidovi so bili dobro ohranjeni. Skupaj s temeljem je zunanji zid insule segal 2 metra v višino (slika 2). Cesta, ki smo jo dokumentirali, se je raztezala med insulama XVIII in XXXVII. Emonske ceste so bile rudimentarne, utrjene s prodniki, večkrat so bile popravljene, vzdolž cestišča sta bila kanala za odvodnjavanje in pločnika iz zbite gline in peska. V času cesarja Klavdija (vladal od 41. do 54. n. št.) je Emona doživela urbanistično prenovo. Pod cestami, ki so potekale v smeri od zahoda proti vhodu, torej pod dekumani, so bili zgrajeni odtočni kanali – kloake, ki so odvajali vodo v Ljubljanico (slika 3). Pred izgradnjo kloak so bili v uporabi le preprosti odtočni kanali in septične jame,« je še pojasnila Lavrič.
