Ravnanje nekaterih sprehajalcev psov gre marsikomu v nos. Mestna občina Ljubljana je z dogajanjem seznanjena.
Kjer sta danes Spominski park Navje in Gospodarsko razstavišče, je bilo nekoč pokopališče - od 18. stoletja pa do leta 1936, ko sta park v obliki podolgovatega pravokotnika uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič, mestne oblasti pa so pokopališče preselile na lokacijo današnjih Žal.
Omeniti velja tudi štiri Plečnikove stebre, ki stojijo na koncu parka in ki so prej stali pred stavbo Glasbene matice.
So pa v Navje prenesli posmrtne ostanke oziroma nagrobnike slavnih Slovencev. Ti so razvrščeni pod ostreškom, v tako imenovanem Slovenskem panteonu - arkadni veži, zasnovani v klasicističnem slogu, ki se nahaja na vzhodnem robu starega pokopališča - ter po trati.
Tudi tja rado zanese sprehajalce psov - morda v preveliki vnemi, morda nevednosti ali pa brezbrižnosti. Park, ki ima od leta 2001 status spomenika državnega pomena, je namreč, kot že rečeno, tudi pokopališče.
Inšpektorji Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana bodo v takšnih primerih ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili.
