Pravočasno so bili končani trije projekti.
Pred 19 leti je Ljubljana dobila Vizijo 2025 s 93 projekti in letnico za vsakega. Od 24 projektov, za katere je letnica znana, jih je zgrajenih 11, le trije pravočasno. Tramvaja, hidroelektrarn na Savi in poglobljene železnice ni. Mesto ima medtem že novo vizijo, do leta 2045.
Vizija z letnicami
Mestna občina Ljubljana je predlog prostorske vizije predstavila aprila 2007 z razstavo v galeriji Kresija. Pripravilo jo je 40 strokovnjakov, glavni avtor je bil takratni podžupan in mestni arhitekt Janez Koželj. Projekti naj bi bili vredni vsaj tri milijarde evrov.
Vizija je imela velike cilje. Ljubljana naj bi prenehala izgubljati in starati prebivalce, gradila naj bi na praznih in opuščenih zemljiščih namesto na obrobju, postala naj bi »sonaravno mesto in svetovljanska metropola vseh Slovencev«, kot je dejal Koželj.
»Mesto se mora ponovno napolniti, da ga lahko začnemo na novo urejati in mu dati razvojni impulz,« je pisalo v mestnem glasilu.
Nenavadno je bilo, da je imel vsak projekt letnico. Koželj jih je opisal kot »napoved mogočih uresničitev«.
Kar je bilo zgrajeno, je večinoma zamujalo
Pravočasno so bili končani trije projekti. Krajinski park Ljubljansko barje je bil ustanovljen leta 2008, kot je bilo napovedano.
Nabrežja in mostovi Ljubljanice so bili urejeni med letoma 2009 in 2012 in so leta 2012 dobili evropsko nagrado za urbani javni prostor. V BTC so Kristalno palačo odprli leta 2011.
Drugi so prišli pozneje. Stadion in dvorana v Stožicah sta bila odprta avgusta 2010, leto po obljubi, trgovski del pa še danes ni dokončan. Kino Šiška je redni program začel septembra 2009, dve leti po napovedi. Garaža pod Kongresnim trgom je bila odprta leto pozneje, poleti 2011.
Najdlje so čakali na džamijo, ki je bila obljubljena za leto 2009 in odprta februarja 2020, ter na Center Rog, obljubljen za 2012 in odprt oktobra 2023. Kompleks Šumi, ki ga je zgradil zasebni investitor, je zaživel 13 let po obljubi.
Kopališče Ilirija je bilo obljubljeno za leto 2010, odprto pa marca 2025. Stalo je 62,5 milijona evrov z DDV, potem ko je bila pogodbena vrednost 53,1 milijona.
Česar ni
Vizija je imela dva nosilna projekta: poglobitev železnice s potniškim centrom do leta 2020 in tri hidroelektrarne na Savi, pri Šentjakobu, Ježici in Zalogu, do leta 2025. Nobeden ni izveden.
Na ljubljanskem delu Save ni elektrarne niti prostorskega postopka zanjo, o poglobitvi železnice pa ni odločitve. Nova železniška postaja je zasnovana tako, da poglobitev »omogoča pozneje«.
Potniški center, obljubljen za leto 2010, je v gradnji. Vseh sedem novih peronov je v uporabi od konca avgusta, avtobusna postaja in kompleks Emonika naj bi bila končana leta 2027.
Tramvaja, ki bi do leta 2015 vozil po Dunajski, Slovenski in Barjanski, ni. Prav tako ni novega Kliničnega centra, namesto njega postopoma prenavljajo obstoječega.
Ni poslovnega letališča na Barju, Celovška ni postala moderna avenija, Tobačna City, obljubljena za leto 2012, pa je obstala, ko je gradnja leta 2018 zastala.
Prenova osrednje tržnice z garažo je bila obljubljena za leto 2010. Gradbeno dovoljenje je ministrstvo izdalo aprila letos, a ga je civilna iniciativa Tržnice ne damo junija izpodbijala na sodišču. NUK 2 se še ni začel graditi.
Skupna upravna stavba mestne občine in upravne enote, obljubljena za 2010, ter predsedniška rezidenca na gradu Bokalce, obljubljena za 2011, sta opuščeni.
Pri tem velja opozoriti, da vsi projekti niso bili v rokah mestne občine. Železnica, potniški center, NUK 2, Klinični center, hidroelektrarne in predsedniška rezidenca so državni projekti, Šumi, Tobačna in BTC pa zasebni.
Kar je preseglo načrt
Nekateri projekti brez letnice so se izšli bolje od obljub. Vizija je napovedala, da se bodo površine za pešce v središču povečale za 70 odstotkov. Danes peš cona meri okoli deset hektarjev in je po podatkih Evropske komisije za 620 odstotkov večja kot leta 2007.
Leta 2011 je začel delovati sistem izposoje koles BicikeLJ, od leta 2009 je v uporabi kartica Urbana. Regijski center za ravnanje z odpadki deluje od leta 2015, letos marca pa so dokončali protipoplavno ureditev Malega grabna, ki varuje okoli 18.000 ljudi.
Bolj zapleteno je s stanovanji. Vizija je kot nova naselja imenovala Stanežiče, Ilovico, Rotondo, Ruski car, Parmovo, Novi Bežigrad ter vrtno mesto v Hrušici in Sostrem.
Javni stanovanjski sklad je od leta 2007 dokončal 1.053 novih stanovanj v 15 projektih, nobenega na teh lokacijah. Na nekaterih zdaj gradijo zasebni investitorji.
Ljubljana je rasla, čeprav so napovedi kazale drugače
Strokovna podlaga za prostorski načrt iz leta 2007 je ob takratnih trendih napovedovala, da bo Ljubljana do leta 2030 izgubila skoraj 100.000 prebivalcev. Zgodilo se je nasprotno.
Na začetku leta 2007 je imela okoli 267.000 prebivalcev, letos januarja 302.826, okoli 13 odstotkov več, predvsem zaradi priseljevanja iz tujine.
Stanovanj pa se gradi manj. Leta 2007 so jih v Ljubljani dokončali 1.602, največ po letu 1995, v zadnjih petih letih v povprečju 645 na leto.
Kdo je štel
Celovite ocene, koliko od 93 projektov je uresničenih, mestna občina ni objavila. V knjigi Ljubljana zate iz leta 2018 je zapisala, da so jih »mnoge doslej že uresničili«, večina ostalih pa je »v različnih fazah izvedbe«.
Župan Zoran Janković je po poročanju medijev na slavnostni seji mestnega sveta maja letos dejal, da je bilo izvedenih 2.600 projektov, 92 pa jih ostaja nedokončanih. Svetniki SDS so zahtevali seznam obeh, mestna občina pa jih je v odgovoru napotila na finančna poročila.
Nova vizija, manj letnic
Junija letos je mestna občina predstavila Vizijo Ljubljana 2045, ki naj bi nadaljevala prejšnjo. Nekatere obljube se vračajo: stanovanja v Stanežičah, potniški center in tramvaj, ki bo tokrat »baterijski«, torej vozilo na kolesih brez tirov. Trasa, rok in cena niso znani.
Razlika je v letnicah. Leta 2007 jo je imel vsak od 93 projektov, nova vizija pa jih navaja le za tri: plovno pot po Ljubljanici leta 2031, potniški center leta 2027 in celostno prometno strategijo za obdobje 2025–2032.
