Po sejmu so nas popeljali ilustratorji Ana Zavadlav, Klara Jan in Silvan Omerzu, ki so spregovorili o svojih razstavljenih delih in o tem, kaj jim pomeni udeležba na enem najpomembnejših dogodkov za ilustratorsko skupnost.
Decembrski sejem ilustracije na Vodnikovi domačiji je v polnem teku.
V galeriji domačije, ki se nahaja v ljubljanski Šiški, lahko, če imate srečo, srečate katero od domačih ilustratork ali ilustratorjev, gotovo pa boste ob obisku naleteli na koga, ki izbira nove printe za stanovanje, nogavice s potiskom svojega najljubšega ilustratorja ali koledar za prihodnje leto, pod katerega se je podpisala znana ilustratorka.
Na mrzel zimski dan smo se tja odpravili tudi mi in se v razstavnem prostoru srečali s tremi ilustratorji različnih generacij, ki so nam razkrili košček svojih ustvarjalnih procesov.
To so mlada ilustratorka Klara Jan, ki je ravnokar magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in se na sejmu predstavlja prvič, ter prekaljena ilustratorska mačka in prejemnika številnih nagrad Ana Zavadlav in Silvan Omerzu.
Vsi trije so povedali, da se jim zdi sejem ilustracije izjemno pomemben dogodek za slovensko ilustratorsko skupnost, saj po eni strani ilustratorjem, tako vrhunskim kot tistim, ki so šele na začetku svoje profesionalne poti, omogoči vidnost in pospeši prodajo njihovih izdelkov, po drugi pa odpira tudi prostor za debato in resnejši razmislek o ilustraciji, ki je včasih veljala za »neresen« žanr.
»Nenazadnje je Slovenski bienale ilustracije, še en pomemben ilustratorski dogodek, nastal zato, ker je ministrstvo za kulturo včasih jemalo status kulturnikom ilustratorjem, saj so mislili, da je ilustracija nekaj, kar slikar počne za zraven, da nekaj zasluži,« spomni Silvan Omerzu.
Danes pa je ilustracija polnokrven žanr, meni Ana Zavadlav, saj so se tudi s pomočjo sejma ilustracije, ki letos poteka že osmo leto, ilustratorji začeli denimo pogovarjati o tem, kakšen je odnos do originalov, kako označevati serije lastnih printov, kolikšno ceno sploh postaviti za printe, kaj so omejene serije in tako dalje.
Poleg tega so ilustracije vstopile v domove ljudi, postale so slike na otroške sobe, za na zvezke, koledarje in tako dalje.
V nadaljevanju so nas vsi trije ilustratorji popeljali po svojih razstavljenih ilustracijah.
Klara Jan je predstavila serijo ilustracij metuljev, ki so nastale kot njena magistrska naloga, za katero je ustvarjala interaktivno digitalno knjigo o nočnih metuljih.
Nočne metulje je izbrala, ker se ji zdijo nekoliko zatirana, zapostavljena živalska sorta - veliko ljudi se jih boji ali pa ima odpor do njih, vendar želi s pomočjo ilustracij ljudem pokazati, da so lahko tudi izjemno raznoliki in lepi.
Metulji, ki jih, četudi so videti presenetljivo realistično, brez izjeme riše v digitalni tehniki, so v tem času že postali njen zaščitni znak - v smehu pove, da dobiva tudi fotografije prek instagrama, kadar njeni prijatelji in znanci naletijo na kakšno veščo, saj se spomnijo na njene ilustracije.
Ana Zavadlav je pred kratkim končala obsežen ilustratorski projekt, serijo ilustracij za Italijanske pravljice, ki jih je zbral kultni italijanski pisatelj Italo Calvino (1923-1985) in so pri Mladinski knjigi izšle v dveh debelih knjigah.
Ilustriranje teh pravljic - skupaj jih je dvesto - je bilo trd oreh že zaradi obsega, obenem pa gre tudi za pravljice nevsakdanjih tem, pogosto tudi politične nekorektnosti.
»Vsebujejo tudi določene rasistične elemente, pa elemente spolnega nasilja, kot je poljubljanje žensk v spanju, brez njihove vednosti in tako dalje ... vse to so reči, ki jih danes drugače dojemamo in beremo, vseeno pa se mi zdi, da so v prostoru pravljic glede na razumevanje časa, v katerem so nastale, te reči na varnem in tako naj tudi ostane,« meni Ana Zavadlav.
Pravljice sicer niso umeščene v noben specifičen prostor ali čas, zato si je med ilustriranjem predstavljala, da ustvarja prostor, kjer se pravljice lahko zgodijo oziroma ljudi, ki bi lahko nastopali v tej pravljici. Tako ji je vsebina pravljic služila samo kot izhodišče za ilustratorsko idejo, ni pa se je - vsaj pri večini ilustracij - dosledno držala.
Silvan Omerzu, sicer med drugim tudi mednarodno priznan lutkar in gledališki režiser, se na sejmu predstavlja z več priljubljenimi otroškimi ilustracijami, prepoznavnimi po značilnih črnih linijah, ki jih ustvari s čopičem.
Med njimi so ilustracije za slikanice, ilustracija za gledališki list ene od lutkovnih predstav, za katero je izdelal lutke, pa tudi ilustracije pravljic v reviji Ciciban, s katero pogosto sodeluje.
Ilustracije dela ročno, stremi pa k temu, da so čim bolj izčiščene in preproste.
Če se želite z ilustratorji po sejmu sprehoditi tudi vi, lahko temu najbližje pridete to soboto, 17. decembra, ko je med 10. in 14. uro na sporedu sobotno druženje z ilustratorkami in ilustratorji.
Takrat lahko spoznate svoje najljubše avtorje, z njimi poklepetate, in jih kaj povprašate - ilustratorke in ilustratorji pa se bodo po drugi strani seznanili s kupci svojih del in z veseljem odgovorili na njihova vprašanja.
