V letu 2020 je Šentjakobsko gledališče obeležilo 100-letnico ustanovitve gledališča, a tega zaradi negotovega epidemiološkega položaja niso mogli podeliti niti s člani niti z občinstvom.
Gledališča je ustavil čas epidemije in so ta ostala brez občinstva.

Ker občinstvo ni moglo v Šentjakobsko gledališče, so se odločili, da grejo oni do občinstva.

Ko so čistili skladišče, so namreč ugotovili, da imajo mnogo neuporabnih kostumov, ki jih pa so predelali in naredili iz njih kostume za drevesa.
Te so razstavili pred osrednjo ljubljansko tržnico in tako znova vstopili v stik z občinstvom, opozorili nase in nam ponudili »gledališče pred našim nosom«.

Peter Teichmeister, igralec in soustvarjalec projekta pove, da je zelo ponosen na projekt: »Smo se malo igrali, kakor igralci pač počnemo vedno. Življenje je pač tako … več kot se igraš, lepše se imaš.«

Kostumi z zgodbo
Gre za živo predstavo, katere je idejna vodja Saša Strnad. V predstavi govorijo kostumi iz predstav Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat, Sam, Uscana vas, Balada Karoline Žašler, otroške predstave …

Za predelavo kostumov, sta v glavnem zaslužna Bojan Vister in Mateja Čibej, pomagala pa jima je Danijela Frelih. Tudi ostali člani Šentjakobskega gledališča so pomagali pri šivanju.
Gre torej za projekt, ki je nastal brez stroškov. Člani Šentjakobskega gledališča so v projekt vložili svojo idejo, čas in material, potrebovali so le še prostor, kjer se lahko pokažejo.
Tukaj jim je uspelo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Voka Snaga, Ljubljansko tržnico in podžupanom Janezom Koželjem.

Kostumi niso neposredno na drevesih, temveč na kovinskih ogrodjih, ki drevesa pri tržnici obdajajo že nekaj let.
Tako so videz drevoreda pri osrednji ljubljanski tržnici želeli olepšati, kakor tudi sestavljati ritem mesta, biti del utripa Ljubljane.
Saša Strnad za Ljubljanainfo pove, da bodo razstavo dopolnjevali in jo urejali. Namreč, kostume lahko uničijo tudi vremenske razmere ali vandalizem, na kar so na Šentjakobskem gledališču pripravljeni.
Odziv ljudi
Projekt stoji na prostem, ogleda si ga lahko vsak.
Predvsem turisti občudujejo razstavo, se ob kostumih fotografirajo, fotografije objavljajo na socialna omrežja ali pa jih pošiljajo Šentjakobskemu gledališču kot pohvalo za projekt.
Veliko pohval pa so prejeli tudi iz strani meščanov.