Čas pusta je tudi čas prerekanj, čigavi krofi so najboljši. V Ljubljani tekmujeta predvsem dve slaščičarni, Trubar in Rašica, pred obema so vedno dolge vrste. Pokusili in posneli smo pripravo tistih v centru Ljubljane, na Trubarjevi ulici.
Kateri krofi v Ljubljani so najboljši? To je verjetno odvisno od okusa posameznika, a dolge vrste v času pusta povedo svoje.
Ko smo pisali o dolgih vrstah in zaparkirani Dunajski cesti pred slaščičarno Rašica v Črnučah, smo dopisali, da enake krofe, po enaki recepturi pečejo tudi v priljubljeni slaščičarni Trubar na Trubarjevi ulici, saj je splošno znano, da sta lokala družinsko povezana.
A kot pravi vodja okrepčevalnica in slaščičarne Trubar Azim Islami, to ni čisto res.
So sicer družinsko povezani s slaščičarno Rašica, saj je njegov oče skupaj z bratom cvrl krofe v Črnučah.
Nato je oče pred 20 leti umrl in slaščičarno Rašica v Črnučah je prevzel očetov brat, medtem ko je sam s svojima bratoma šel na svoje, odprli so slaščičarno Trubar.
»Krofe pečem že od svojega 14 leta, ko sem pomagal očetu, tako da sem obkrožen s krofi že 36 let,« nam je povedal Azim, ki je v vlogi vodje lokala.
Eden brat v kuhinji cvre krofe, tretji pa skrbi za lokal popoldan, ko ima Azim prosto.
»Nekateri se res oglasijo, da bi radi tukaj kupili krofe iz Črnuč. Tukaj prodajamo svoje krofe, recepturo smo skozi leta spremenili, tako da to niso krofi enaki tistim iz Rašice. Naši so seveda boljši,« se smeji Azim in nas povabi v kuhinjo, kjer se dogaja krofovska čarovnija.
Krofe pečejo od novembra do marca ali aprila, če je mraz.
»Na dan prodamo okoli tisoč krofov. Ko pa je pust, pa veliko več. V pustnem tednu prodamo po pet do šest tisoč krofov na dan.«
V receptu ni skrivnosti.
»Pomembno je, da so vse sestavine najboljše kakovosti, uporabljamo najboljšo in drago moko, najdražje olje, ki dnevno ga menjamo, najboljšo marmelado, za krofe s pistacijo pa uporabljamo pravo pistacijo, takšno kot za naš sladoled.«
Prepričan je, da so krofi tako okusni zato, ker so domači.
»Krofe delamo ročno, z rokami in z veliko ljubezni, to se seveda pozna. Krofi, ki jih pripravlja stroj, nikoli niso tako dobri. Krofi potrebujejo nežnost.«
Dodaja, da je najpomembnejše, da se vsaka stvar naredi ob pravem trenutku, da se pusti testo ravno prav dolgo vzhajati, da se testu sestavine dodajajo po pravilnem vrstnem redu in tako naprej.
Krofi so res puhasti, ne premastni, ravno pravi velikosti z okusno marmelado – poskusili smo klasične z marelično marmelado, ki stane letos dva evra.
Najdražji je krof s pistacijo, ki stane tri evre, ker je pistacija draga surovina, pojasni Azim.
Krof s čokolado stane 2,50 evra.
»Najvažneje je, da so stranke zadovoljne, tudi s cenami ne pretiravamo, dva evra za krof z marmelado, ki ni premajhen, kot jih prodajajo drugje.«
»Mnogi so že predlagali, da bi začeli krofe po naročilu tudi razvažati. Ampak potem bi morali povečati proizvodnjo, mi pa se nimamo kam širiti.
Poleg tega mora biti krof topel, če pa se jih razvaža, se ohladijo in niso več tako dobri.
Zato vztrajamo, da nas ljudje obiščejo in si tukaj kupijo sveže krofe. Pečemo jih sproti, da so običajno še topli, ko jih naši gostje dobijo v roke,« pove Azim.
