Tam, kjer bo nekoč stal NUK II, je na polovici zemljišča plačljivo parkirišče, na drugi polovici pa arheološko najdišče. Vodja izkopavanj nas je popeljal po najdišču in predstavil ključne najdbe, za januar za vse radovedneže pripravljajo vodena vodstva.
Avgusta so se na zemljišču, kjer bo zrasel NUK II, začela spremljevalna dela za arheološka izkopavanja.
Izvaja jih Center za preventivno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je danes medije povabil na ogled najdbišča.
Arheološka izkopavanja potekajo na severnem robu predvidenega območja gradnje NUK II in obsegajo približno 550 kvadratnih metrov površine.
Blaž Orehek, vodja arheoloških izkopavanj, je najprej razložil, kakšna je bila rimska Emona in na kaj vse so arheologi med izkopavanji že naleteli.
V prvih mesecih arheoloških izkopavanj so v severozahodnem vogalu parkirišča raziskali del, ki do sedaj še ni bil raziskan.
Dokumentirali so temelje novoveških objektov ter ostanke zunanje ureditve, pod njimi pa ostanke srednjeveške rabe prostora z obdelovalno zemljino, v katero so bile vkopane jame in jarki različne namembnosti.
Nekateri jarki so rezultat kopanja kamnov iz rimskodobnih zidov, ki so jih uporabili kot gradbeni material pri gradnji srednjeveškega mesta.
Najmlajše rimskodobne ostaline na tem delu delovišča predstavljajo prostor z estrihom v površini 80 kvadratnih metrov, nad katerim so dokumentirali ruševino uničenega hipokavsta, ki je bil zgrajen iz plošč in stebričkov iz moravškega peščenjaka.
Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.
V Rimskem cesarstvu so se s hipokavstom ogrevala predvsem javna kopališča in javne zgradbe.
V prostorih zahodneje so odkrili manjše prostore z različnimi namembnostmi.
Tako je prostor z dodatno obzidano steno deloval kot peč za pripravo hrane ter hkrati kot vir ogrevanja manjšega prostora ob njem, v katerem so odkrili zelo skromne ostanke hipokavsta s stebrički iz opek.
Posebno odkritje je bazenček (lat. piscina), ki je skoraj meter globoko vkopan v starejše rimskodobne depozite.
Bazen ima na dveh stranicah polkrožne zaključke, obložen je s hidrofobno malto ter dodatno zatesnjen z glino.
Skozi južno stranico bazena je na dnu speljana svinčena cev, ki je predstavljala odtok.
Nato smo obiskali bližnji, dobesedno za vogalom Spomeniškovarstveni center ZVKDS.
Tam so na ogled manjše, a pomembne najdbe, ogledate pa si jih lahko kar z ulice.
Blaž Orehek, vodja arheoloških izkopavanj, in Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, sta nato arheologijo na projektu predstavila še s svoje strani.
Orhehek je še napovedal, da bodo od 7. januarja dalje organizirali javna vodstva po arheološkem najdišču za vse, ki jih to zanima.
