Vsaka nova plast zemlje na območju bodočega Potniškega centra Ljubljana prinese novo presenečenje.
Na največjem ljubljanskem gradbišču, kjer nastajata novi Potniški center Ljubljana in poslovni kompleks Emonika, arheologi že od aprila raziskujejo severno emonsko grobišče. Vsak teden odkrivajo nove grobove in predmete, ki so jih Rimljani pred skoraj dva tisoč leti položili ob svoje pokojne.
Že dosedanje najdbe so izjemne.
V grobovih so odkrili razkošne steklene čaše, srebrni prstan z zelenim vstavkom, bogato okrašen ženski nakit, oljenko z upodobitvijo gladiatorja, redko keramično in stekleno posodje, rimske novce, ostanke sandalov, uhane, lasnice in številne druge predmete, ki razkrivajo pogrebne običaje ter življenje prebivalcev antične Emone.
Arheologi so doslej raziskali 228 grobov, med njimi 194 žganih in 34 skeletnih pokopov, odkrili pa so tudi tri sarkofage.
Prav grobni pridatki so med najdragocenejšimi odkritji.
Med njimi izstopajo srebrni prstan z zelenim vstavkom, razkošna steklena čaša iz 1. stoletja, bogato opremljen ženski grob s štirimi bronastimi zapestnicami, ogrlico iz temno modrih steklenih jagod in srebrnim prstanom, oljenka z gladiatorjem, rimski uhani v obliki muh, lasnica z ženskim doprsjem, številne oljenke, stekleno in keramično posodje, novci, posode iz fine keramike terra sigillata ter več kot 120 železnih žebljičkov rimskih sandalov (caligae).
Rimljani so pokojnikom v grobove polagali različne grobne pridatke, saj so verjeli, da jih bodo potrebovali tudi po smrti.
Med njimi so bili torej nakit, predmeti za osebno nego, stekleno in keramično posodje s hrano in pijačo, oljenke ter novci.
Oljenke naj bi denimo pokojnikom osvetljevale pot v onostranstvo, novec pa je po antičnem verovanju služil kot plačilo mitološkemu brodniku Haronu za prehod čez reko Stiks.
Številni odkriti novci so močno poškodovani zaradi ognja, kar kaže, da so bili skupaj s pokojnikom sežgani na pogrebni grmadi, nato pa položeni v grob.
Med najzanimivejšimi najdbami izstopata vojaški sandal in gladiator
Posebej zanimiv je grob, v katerem so arheologi odkrili kar 122 železnih žebljičkov, s katerimi so Rimljani utrjevali podplate sandalov, imenovanih caligae.
Takšno obutev so nosili tako vojaki kot tudi civilisti, usnje pa se skozi stoletja ni ohranilo, zato danes o nekdanjih sandalih pričajo le železni žebljički.
Med najbolj izstopajočimi najdbami je tudi keramična oljenka z upodobitvijo gladiatorja tipa murmillo, prepoznavnega po veliki čeladi, pravokotnem ščitu in kratkem meču.
Takšni motivi na oljenkah niso bili zgolj okras, temveč odražajo priljubljenost gladiatorskih bojev v rimskem svetu.