Na seznamu aktualnih javnih dražb v Ljubljani se pojavljajo nepremičnine po cenah, ki bistveno odstopajo od trga.
Stanovanje v Ljubljani za dobrih 70 tisoč evrov? Hiša za manj kot 40 tisočakov? Čeprav se sliši kot napaka, so to dejanske izklicne cene na aktualnih javnih dražbah, ki v zadnjih letih vse bolj privlačijo pozornost kupcev.
Gre za poseben segment nepremičninskega trga, kjer se prodajajo nepremičnine na javnih dražbah, kar je posledica izvršb, stečajev ali drugi postopkov. Prav zaradi teh okoliščin so cene pogosto nižje od tržnih, vendar pa nakup prinaša tudi več tveganj.
Zakaj so javne dražbe tako zanimive?
Ključni razlog je jasen: nižja (izklicna) cena. Ta je lahko tudi več deset odstotkov pod realno tržno vrednostjo, kar odpira priložnosti za kupce, ki so pripravljeni sprejeti določena tveganja.
A prav ta 'ugodnost' ima svojo ceno. Nepremičnine se pogosto prodajajo brez ogleda notranjosti, z morebitnimi bremeni ali najemniki, v slabšem stanju, ali celo le kot delež nepremičnine.
Kupci morajo pred dražbo vplačati tudi varščino, ki običajno znaša okoli deset odstotkov izklicne cene.
Kaj je trenutno na trgu?
Pregled aktualnih javnih dražb razkriva jasno sliko: izklicne cene so pogosto tudi večkrat nižje od povprečja ljubljanskega trga, kjer se cene stanovanj gibljejo med 4300 in 5000 evri na kvadratni meter, pri hišah pa so praviloma nekoliko nižje in bolj razpršene, odvisno od lokacije, stanja in velikosti nepremičnine.
Na Preglovem trgu je na voljo stanovanje v sedmem nadstropju, veliko 86,3 kvadratnega metra, zgrajeno leta 1985. Izklicna cena znaša 154.600 evrov, kar pomeni približno 1790 evrov na kvadratni meter, kar je okoli trikrat manj od povprečnih cen v Ljubljani.
Kupec mora pred dražbo vplačati varščino v višini 15.460 evrov.
Na Skapinovi ulici se prodaja precej večje, 142,8 kvadratnega metra veliko pritlično stanovanje v starejšem objektu iz leta 1920. Izklicna cena 101.200 evrov pomeni približno 710 evrov na kvadratni meter, kar je tudi do šestkrat manj od povprečja. Prodaja zajema nepremičnino kot celoto, podrobnosti pa so razvidne iz cenitve.
Bistveno nižja izklicna cena je določena za nepremičnino na Strmeckijevi ulici, kjer hiša dosega 35.500 evrov. Vendar ne gre za celoten objekt, temveč za prodajo polovičnega deleža na nepremičnini, veliki 209 kvadratnih metrov, zato neposredna primerjava s trgom ni smiselna.
Manj kot 900 evrov na kvadrat?
Podoben primer je na Majaronovi ulici, kjer je trisobno stanovanje v prvem nadstropju, veliko 88,5 kvadratnega metra, na voljo za 73.500 evrov, kar pomeni okoli 830 evrov na kvadratni meter. A tudi v tem primeru se prodaja le polovični delež, kar bistveno vpliva na realno vrednost in uporabnost nepremičnine.
Med oglasi izstopa še stanovanje na Tesovnikovi ulici, veliko 164,5 kvadratnega metra, z izklicno ceno 260.000 evrov. To pomeni približno 1580 evrov na kvadratni meter, kar je več kot dvakrat pod povprečjem ljubljanskega trga. Varščina znaša 26.000 evrov.
Nižja cena ne pomeni nujno ugodnega nakupa, temveč pogosto odraža okoliščine prodaje - od solastništva do morebitnih bremen ali omejene možnosti takojšnje uporabe.
Prav zato javne dražbe ostajajo prostor, kjer se prepletata potencialni dobiček in visoko tveganje. In prav ta napetost je razlog, da še naprej privlačijo pozornost kupcev, ki iščejo priložnost na enem najdražjih nepremičninskih trgov v državi.
