To so največja zdravstvena tveganja v mestni občini.
Ljubljana se po nekaterih kazalnikih uvršča med mesta z visoko kakovostjo življenja, a najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da slika ni tako enoznačna, kot se zdi na prvi pogled.
Prestolnica države deluje kot zgodba o uspehu: delovno aktivni prebivalci so v povprečju na bolniški odsotnosti 16,3 dneva na leto, medtem ko slovensko povprečje znaša 20,5 dni, kar je občutno manj in Ljubljano uvršča med bolj zdrava okolja v državi.
Tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je nižji od državnega povprečja, prav tako pa je nižja tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, ki znaša 1,3 na 1000 prebivalcev (Slovenija: 1,9).
Gre za kazalnike, ki Ljubljano uvrščajo med bolj zdrava okolja v Sloveniji. A zdravstvena podoba glavnega mesta Slovenije ima tudi temnejšo plat.
Eden bolj zgovornih signalov prihaja s cest
Kljub nižjemu deležu prometnih nesreč, v katere je vpleten alkohol, je v Ljubljani več poškodb v prometu kot v slovenskem povprečju: 1,2 na 1.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 1.
To pomeni, da težava ni nujno v alkoholu, temveč v tempu življenja, prometni kulturi ali preprosto v večji izpostavljenosti urbanemu okolju, kjer se tveganja kopičijo.
Podobno večplastno sliko kaže tudi področje duševnega zdravja. Stopnja samomorilnosti v Ljubljani znaša 15 na 100.000 prebivalcev, kar je manj od slovenskega povprečja (18), vendar kljub temu ostaja pomembno področje pozornosti.
V večjih mestih so stiske lahko manj opazne in bolj razpršene, zato jih je včasih težje zaznati, kar pomeni, da se ne odražajo vedno neposredno v statističnih kazalnikih.
Na drugi strani izstopajo mlajše generacije
Telesni fitnes otrok dosega indeks 50,7, kar je nad slovenskim povprečjem (49,4), kar kaže, da imajo otroci v mestu razmeroma dobre pogoje za gibanje, šport in organizirane aktivnosti. To kaže na učinkovitost šolskih programov, dostopnost športne infrastrukture in razširjenost prostočasnih dejavnosti.
Slika pa postane bolj kompleksna, ko pogled preusmerimo k odraslim. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje se v Sloveniji z zadostno telesno dejavnostjo ukvarja približno polovica odraslih, delež prekomerno hranjenih pa presega 50 odstotkov.
Dejstvo je, da velik del odraslih večino dneva preživi sede, predvsem zaradi narave dela in vsakodnevnih obveznosti.
Mesto pod pritiskom vsakdana
Podatki o Ljubljani kažejo še nekaj izstopajočih 'postavk'. Med drugim izstopa večja izpostavljenost hrupu, ki prizadene kar 39,2 odstotka prebivalcev (Slovenija: 29,3), ter višji delež uporabnikov marihuane, ki dosega 32,2 odstotka (Slovenija: 22,0).
Gre za kazalnike, ki dodatno osvetljujejo drugo plast urbanega življenja, kjer se prednosti mesta prepletajo z manj vidnimi obremenitvami.
